Pošta Slovenije je julija uvedla prednostni prenos pisemskih pošiljk v notranjem prometu. Za lažje označevanje plačane poštnine sta tako v sklopu septembrskega izida izšli dve redni znamki na samolepilnem papirju. Prva za standardno pismo, druga pa za prednostno navadno pismo prvega masnega razreda v domačem prometu ter dopisnico.

Ena od omenjenih znamk je izšla v sklopu serije Živalstvo, na njej pa so predstavljeni psi v službi človeka. Na znamkah v polah s po 25 znamkami tako lahko najdemo velikega kodra, japonskega špica in nemškega ovčarja.

Na drugi znamki, ki spada v serijo Vodnjaki na Slovenskem, pa je predstavljen vodnjak pri Mariborskem gradu, ki stoji na severni zelenici gradu. Po navedbah umetnostnega zgodovinarja Sergeja Vrišerja je bil na to lokacijo prenesen leta 1966 iz nekdanjega dvorca Limbuš. Časovno je vodnjak moč umestiti v čas lastništva benediktinskega šentpavelskega samostana, ki je dvorec Limbuš odkupil leta 1666 in ga imel v posesti vse do obsežnih reform Jožefa II., ki je samostan leta 1782 ukinil. Dvorec je nato prešel v državno last in začel propadati. Leta 1797 so ga skupaj s kapelo in pristavo porušili, material pa odprodali.

Po mnenju Pokrajinskega muzeja Maribor lahko domnevamo, da je spodnji, trebušast obod vodnjaka, nastal med letoma 1666 in 1782, v času lastništva benediktinskega samostana iz Šentpavla. Kovana železna mreža s spiralasto prepletenim listnim in cvetnim okrasjem, ki se zaključuje v obliki krone, je zelo verjetno dodana naknadno in jo lahko datiramo v (pozno) 19. stoletje. Vrh kovinske konice krasi kovana zastavica.

V kratkem pa na Pošti Slovenije načrtujejo tudi izdaje dveh priložnostnih znamk: ob letošnjem praznovanju 200-letnice delovanja, ki bo oktobra, bodo počastili Narodni muzej Slovenije, niz znamk, ki so namenjene slovenskemu športu in športnikom, pa bodo dopolnili z znamko v bloku, s katero bodo obeležili velik podvig slovenske smučarske skakalke Nike Križnar, ki je osvojila veliki kristalni globus.