Še šestič doslej bo 6. novembra potekal tudi Salon štajerskih mladih vin v Festivalni dvorani v Ljubljani, z današnjim dnem pa se je začela uradna prodaja štajerskega mladega vina Pubec. Zanj je pomembna tudi blagovna znamka rumenega metuljčka, ki je namenjena skupni promociji štajerskih vinarjev in mladega vina ter Štajerske kot glavne destinacije za mlada vina.

Kot je povedala vodja projekta Natalija Cvetko, gre za enega najodmevnejših vinskih dogodkov za velikim mariborskim martinovanjem. Temelj projekta je sodelovanje, ki štajerske vinarje povezuje v celoto in tako ostaja ena izmed redkih tovrstnih zgodb, prek katere želijo s promocijo mladih vin povečati zanimanje zanje ter za vinorodni okoliš tako doma kot v tujini.

Tudi letos je v projekt združena raznolika druščina vinarjev, med katerimi najdemo največje vinske kleti, pa tudi manjše, družinske vinogradnike. Po besedah direktorja agencije Mediaspeed Boruta Cvetka, organizatorja dogodka, bo med 18 vinarji letos en novinec, eden pa se je tokrat sodelovanju zaradi zahtevnega letnika moral odpovedati z obljubo, da se v prihodnje vrača.

Letošnja letina bo zaradi sušnih razmer količinsko slabša od povprečja, zato pa bodo vina toliko bolj kakovostna, je povedala vodja laboratorija na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Maribor Leonida Gregorič. Kot je dejala, so se podravski vinarji letos spoprijemali s številnimi izzivi, a se je dozorevanje zgodnjih sort grozdja zanje, sicer že v drugi polovici avgusta, izteklo ugodno.

"Trgali so zelo zdravo grozdje. Res, da na določenih območjih narava vinogradnikom ni bila najbolj naklonjena in je z ujmami razredčila pridelek, ni pa prizadela kakovosti. Kar smo doslej ocenili, je izjemno visoke kakovosti. So nekoliko višji alkoholi, vsi drugi parametri so izjemno primerni, vina pa zelo harmonična," je dejala Gregorič.

Kar se količin tiče, je nanje vplivalo vreme, zlasti dolgotrajne visoke temperature brez padavin ali pa koncentracija večjih padavin na določenih mestih. Pridelek je bil manjši tudi na območjih, ki jih je prizadela toča. Ponekod zaznavajo od 10- do 20-odstotni upad pridelka, tam, kjer jih je ujma zelo prizadela, pa je bil padec tudi do 40-odstoten.

Letošnja hitra trgatev za Leonido Gregorič sicer ni veliko presenečenje, saj so takšne že imeli tudi v letu 2003, a vse kaže na to, da se v Sloveniji povprečne temperature res dvigujejo hitreje kot drugod. Temu se prilagajajo tudi vinogradniki, zlasti z izbiro sort, kar pa je zanje zahtevna naloga. "Sicer pa imamo toliko različnih leg, da se bo kje zagotovo še dalo postaviti nove vinograde," je prepričana.