Nova sezona Ambientov bo posvečena ljubezni do narave, domiselni uporabi prostora in trajnostnim rešitvam – tako na vrtovih kot v arhitekturi. Ambienti se na male zaslone vračajo v daljšem, 35-minutnem formatu, na TV SLO 1 bo oddaja od 1. marca na sporedu vsako soboto ob 18.15.

Kot so ustvarjalci zapisali v sporočilu za javnost, vrt spodbuja ustvarjalnost, obnavlja človeški stik z naravo ter ljudi nagrajuje s "senzorično simfonijo barv, okusov in vonjav". Je prostor pričakovanj, umetniško delo in eksperiment v ustvarjanju ekosistema, vsak vrt pa nosi zgodbo vztrajnosti, predanosti in ljubezni do narave.

Nekateri vrtovi se razvijajo že desetletja – spontano, brez vnaprejšnjega načrta, a z brezmejno ustvarjalnostjo in predanim delom lastnikov. Med takšnimi vrtnimi entuziasti sta tudi Stane in Vida iz Ribnice, ki svoj vrt skrbno oblikujeta že več kot 25 let. Ustvarila sta raznolike kotičke za druženje, jih oplemenitila s starinami in kraškimi skalami, pri čemer na vrtu ni niti sledu o plevelu ali polžih. Ljubezen do vrtnarjenja sta prenesla tudi na svoje otroke, njihove partnerje in vseh enajst vnukov, ki jima pomagajo pri vzdrževanju.

Ponovno bodo v oddaji obiskali tudi Miho Sulimana Grudzinskega, čigar vrt so prvič predstavili leta 2016, v prvi sezoni. Navdihujoč obisk bodo prikazali v dveh delih, saj je Miha človek, ki svojo ljubezen preliva v vsak kamen, drevo in cvetlico. Pri oblikovanju vrta mu pomagajo tudi lokalne živali: ribe v ribnikih preprečujejo razmnoževanje komarjev, martinčki in ptice pa se prehranjujejo s škodljivci.

Marsikdo, ki uživa v lepoti svojega vrta, priznava, da je delo na njem neskončen proces. "Običajno zvečer, ko naredim obhod vrta, mož že ve, da bom prišla v hišo z novimi idejami," pravi Jana iz Murgel, ki vrt ureja skupaj s soprogom.

Pri oblikovanju novega vrta je z dobrimi temelji pot lažja

Ker oblikovanje zrelega in skrbno urejenega vrta traja več let in zahteva več neuspelih poizkusov, je pri novih vrtovih priporočljivo poiskati strokovno pomoč. Nad Izolo so tako pri Ambientih odkrili mediteranski vrt, ki namesto trate ponuja peščeno zastirko z avtohtonimi, na sušo prilagojenimi rastlinami. Tak vrt je trajnosten iz več razlogov. Njegov oblikovalec Borut Benedejčič pojasnjuje: "Pri zunanjih ureditvah k trajnosti prispevajo predvsem majhne potrebe po vzdrževanju ter pravilna in pestra zasaditev, ki preprečuje širjenje bolezni in škodljivcev." Razložil bo tudi, kako lahko s premišljenim načrtovanjem in pripravo tal preprečimo izsuševanje in rast plevela.

Na Gorenjskem bodo obiskali podolgovat vrt na koncu ulice, ki se z mehkimi oblikami nežno zliva s pokrajino. Oblikovalka Mojca Habjan je v ta organsko oblikovan vrt umestila raznolike kotičke, ki družini omogočajo udobno bivanje na prostem skozi vse letne čase in različne dele dneva. Zasaditev je navdušila tudi lastnico, ki jo zdaj z veseljem dopolnjuje: "Na začetku, ko smo vrt zasnovali, sem bila predvsem vesela, da je nekaj zraslo. Zdaj pa postajam iz meseca v mesec bolj zahtevna," se je pošalila.

Živeti v objemu narave je mogoče tudi v večstanovanjskem objektu

Čeprav si vsak ne more privoščiti hiše z vrtom, naj bi se bilo pomembno obdati z zdravim in naravnim bivalnim okoljem. Leseni objekti – od majhnih hišk do nizkih blokov – postajajo vse pogostejša izbira investitorjev. Med večjimi lesenimi projekti bodo predstavili Vilo Muhr v Bohinju in večstanovanjsko sosesko v Kranjski Gori. Ti projekti naj bi dokazovali, da je les primeren tudi za urbane stanovanjske rešitve, ki združujejo trajnostne materiale s sodobnimi arhitekturnimi pristopi.

Pri individualnih hišah bodo predstavili inovativne pristope h gradnji. Obiskali bodo dom arhitekta Jerneja Girandona, ki je svojo hišo postavil sam ob pomoči prijateljev. "Pri samogradnji je ključno, da se ne naslonimo na preveliko posojilo, temveč na bližnje. Z njihovo pomočjo lahko pridemo do rešitve svoje bivanjske težave," je pojasnil arhitekt, ki je pri gradnji uporabil številne reciklirane materiale in poskrbel za minimalne odpadke. Predstavili bodo tudi številne novogradnje in izstopajoče interierje, raziskali bivanje na majhnih kvadraturah ter prenovljene tradicionalne stavbe.