Želja naročnika je bila, da arhitekti v devetdeset kvadratnih metrov velik prostor umestijo večjo sejno sobo, sprejemnico, prostor za od šest do deset zaposlenih in manjši arhiv. "Zaradi čim boljšega izkoristka površine smo prostornino prostora razdelili na tri funkcionalne sklope," razlaga Dare Vasiljevič iz biroja Arhimetrics arhitekti.

V osrednji del prostora so umestili stekleni kubus, ki je večji del dneva prehoden in omogoča hitre jutranje sestanke ob čajni kuhinji – ta je skrita v omari –, hkrati pa je lahko tudi sejna soba. Za večjo zasebnost so po stranici kubusa, ki meji na delovna mesta zaposlenih, namestili posebne rotirajoče vertikalne panele s pritrjenimi ogledali.

Večnamenska sejno-čajna soba ima preprosto po meri izdelano opremo, v kateri je sejna miza izčiščenih linij z videzom surovega betona, okoli nje pa so razporejeni stoli robustno napihnjenega videza.

Rotirajoči paneli za večjo zasebnost
Obe daljši stranici sejne sobe sta stekleni, kar so arhitekti izrabili za pronicanje svetloba v najtemnejši del prostora, v sprejemnico oziroma lounge. Ta je opremljen z mehkim žametnim kavčem, nad katerim je izobešena slika akademskega slikarja in člana skupine Irwin Romana Uranjeka. Barvno paleto slike so arhitekti dopolnili s temnomodro barvo samega kavča, rumenimi stoli in rumeno obarvanimi steklenimi vrati na sami sejni sobi.

Ambientalna osvetlitev
Za dodatno svetlobo v tem najtemnejšem delu prostora so uporabili dodatno ambientalno svetlobo, med drugim svetilo slovenskega oblikovalca Tilna Sepiča Eclipse, ki krasi tudi prostore kavarne Moderne v kleti ljubljanske Moderne galerije.

"Z izbiro materialov in izčiščenih linij v prostoru smo želeli doseči, da je interier skladen z dejavnostjo podjetja, da torej odraža resnost, integriteto in zaupanje. Hkrati pa smo želeli vpeljati drznejšo kombinacijo atipičnih barv in tekstur, vse od žameta, videza surovega betona, leksana," še pojasni sogovornik.

Namerna uporaba cenejših materialov
V biroju Arhimetrics arhitekti so javnost nase opozorili pred štirimi leti s prenovo frizerskega salona Art-N v Šentjurju, kjer so se prav tako poigravali z obliko kubusa in predvsem z materialom, saj so za izdelavo kubusa uporabili kar OSB-plošče.

Tudi pri prenovi pisarniškega prostora so se poigrali z uporabo cenovno ugodnejšega inoksa, ki so ga uporabili na perforiranih stenskih ploščah, in panelov iz leksana, iz katerega sicer izdelujejo nadstreške za avtomobile. Kot pojasnijo, so se za cenejšo izbiro materiala odločili predvsem zato, ker niso želeli narediti klasične prenove pisarne za klasično svetovanje.

Projekt tako redefinira pisarniško tipologijo z raziskavo različnih materialov, programske forme in prostorske geometrije.

Fotografije: Miran Kambič

Katja Štok
katja.stok@rtvslo.si

* Izbor prostorov je uredniški in ne gre za plačane oglase.