Interier lokala, kjer je bil nekdaj priljubljeni bar Minimal, zaznamujejo detajli, ki jih obiskovalec odkriva postopoma in kot koščke mozaika sestavlja v celoto. Morda je tako tudi zato, ker je imela prenova prostora v Stari Ljubljani tik ob mestni hiši, kjer pot vodi proti Gornjemu trgu na Ljubljanski grad, posebno sentimentalno vrednost za arhitekta.

Špela Leskovic in Aleš Košak (AKSL arhitekti) spomina na Minimal nista hotela prostodušno odvreči na smetišče zgodovine. "Minimal je bil za naju z Alešem kot dnevna soba. Tu sva srečevala kolege, veliko je bilo arhitektov. Sem smo hodili na kavo in se pogovarjali. Belina prostora, ki se je nekaterim zdela preveč sterilna, je nas pomirjala," se smeje spominja Špela in nadaljuje, da sta hotela z novo zasnovo prostora poudariti, da je tukaj nekoč že bilo nekaj dobrega. "V prostoru sva kot hommage Minimalu pustila bel strop. V ta beli ovoj pa sva kot v škatlico za vžigalice zasankala podlogo, na katero sva 'nasula' pohištvo."

Stilizirana oblika Robbovega vodnjaka
'Zasankano podlogo' tvorijo geometrijski vzorci velikih trikotnikov v pastelno rožnati barvi, črno-beli kombinaciji in naravni barvi OSB-plošč. Kot nadgradnjo notranjemu interjerju je oblikovalka Teja Kleč (Teja Ideja) oblikovala grafično podobo logotipa, jedilnih listov, cenikov in papirnatih podlog. Pri tem se je naslonila na delo baročnega mojstra Francesca Robbe, ki sta ga arhitekta izbrala za protagonista lokala Robba.

"Zvezdasta oblika velike dimenzije in drzen, vpadljiv izbor barv se vsekakor navezujeta na čezmernost, ki je značilna za barok. Pri snovanju znaka pa sem se oprla na obliko bazena Robbovega vodnjaka. Oblika trilistne školjke s kotnimi izrastki v vogalih, ki stoji na večkotnem stopničastem podstavku, je bila izhodišče za iskanje karakterja črk. Črkovna vrsta, ki sta jo zasnovala tipografska mojstra Zoran and Nikola Kostić, oče in sin iz Beograda, se mi je zdela kot nalašč za Robbo saj je sodobna, a se hkrati lepo poveže z baročno monumentalnostjo ljubljanske znamenitosti," pravi Teja.

Hudič je v detajlih
Čeprav OSB-plošče, ki so trenutno eden izmed bolj priljubljenih materialov v notranji opremi (glej Surov in teatralen frizerski salon s 'tvistom'), veljajo za preprosto in cenovno ugodno rešitev, se je v primeru Robbe izkazalo, kako zelo zahtevno je lahko delo z njimi. Kot pripoveduje Špela, je mizar Luka Pozvek (Ambius pohištvo) izdelal 1200 trikotnikov iz OSB-plošč, ki jih je v vzorec zlagal klasično, kot se polaga parket. "Da so te špičke popolne, je bilo treba veliko potrpljenja in natančnosti, saj so OSB-plošče zelo drobljive. Za zaščito jih je tudi premazal."

OSB-plošče so poleg svežine v prostor vnesle tudi čisto praktično rešitev. Za Špelo in Aleša, ki sta še kako dobro poznala hibe tega ozkega in podolgovatega prostora, je bila ena težjih nalog, "kako privabiti obiskovalca v čisto zadnji del prostora, saj se je večina ljudi ustavila pri točilnem pultu. Zdaj že na vhodu vidiš vzorec na zadnjem delu prostora, saj imaš do tja fokus, in si rečeš: 'U, še tja moram iti pogledat. Kaj pa je tam?'".

Moderna interpretacija lestenca
Posebno pozornost v Robbi sta arhitekta namenila svetilom. Zdi se, kot da so črna stenska svetila DCW (Lampe Gras), ki se razprostirajo po celotnem lokalu in se lahko poljubno premikajo in prižigajo, ločnica med preteklostjo in sedanjostjo - med belino Minimala in barvitostjo Robbe. Črni akcent v prostoru, ki se pojavi tudi na črni steni v zadnjem delu prostora, pa črnih stopnicah in črnih trikotnikih v vzorcu, imajo poseben dovtip v svetilu nad mizo v zadnjem intimnejšem delu prostora, ki ga zaokrožujejo lahkotni stoli Nika Kralja Mosquito in 1960. Svetilo Vibia enostavnih geometrijskih oblik, ki ponuja ambientalno osvetlitev, je moderna interpretacija lestenca, pojasni Špela.
Različni ambienti
Interier Robbe, ki se dviguje v treh nivojih, sta arhitekta stopnjevala z različnimi ambienti, ki se razlikujejo po različnih tipih sedenja. Nizke mizice s stoli Basel Chair Jasperja Morrisona (Vitra, 2008) v naravni barvi lesa z belim naslonjalom in oblazinjenimi klopmi ter nekoliko višjimi črnimi stoli nizozemskega proizvajalca HAY (About a Stool AAS32) zaokrožujejo prostor tik ob vstopu v lokal. "V srednjem delu je relax scena z nižjim sedenjem, kjer lahko spiješ koktajl in poješ kakšen sendvič. Z zgornjim delom, kjer je jedilna miza s stoli, za tiste, ki želijo biti malo odmaknjeni, pa ga loči kamin, ki bo dal v zimskem času posebno vzdušje."

Fotografije: Katja Štok

*Izbor prostorov v rubriki Prostor in pol je uredniški in ne gre za plačane oglase. Namen objave tovrstnih člankov je zavedanje, da imajo prostori, v katerih bivamo, premišljeno vsebino, ki lahko sloni na inovativni ideji, strasti do oblikovanja in arhitekture ali spoštovanju kulturne dediščine.