V rubriki Obrazi RTV-ja od blizu smo tokrat gostili znan glas z valov Radiotelevizije Slovenija.

Tudi tokrat je bil Andrej Stare v svojem slogu brez dlake na jeziku - kot zdravnik po poklicu je besnel nad kradljivimi menedžerji v slovenskem zdravstvu in pokvarjenimi politiki, povedal nam je, kdaj je bil tako izžet, da bi zavrnil tudi visokoraslo hollywoodsko lepotico Nicole Kidman in v nasprotju s pogostimi očitki zatrdil, da tekme nikoli ni in ne bi komentiral v vinjenem stanju.

Več pa v celotnem pogovoru spodaj!

Naučil se je izklopiti prenosni telefon, na Hrvaško pa še vedno ne hodi
Kakšen je Andrej Stare zasebno, nas je zanimalo. "Andrej Stare je zasebno morda malo drugačen kot pred mikrofonom ali v ambulanti. Moram priznati, da sem bistveno boljši kot prej, odkar sem odrastel. Odrastel v življenjskem smislu sem pa relativno pozno," prostodušno priznava. "Vedno bolj cenim dobre stvari, iščem dobro v ljudeh, kar ni tipično za novinarje - kar sicer sam pravim, da nikdar nisem bil in nisem. V tem se razlikujem od svojih novinarskih kolegov in znancem, da iščem dobro v ljudeh ter želim o njih dobro govoriti in pisati," dodaja.

Opisuje se kot "srečno ločenega že zadnjih pet, šest let", s to razliko, da zdaj potuje sam, še vedno pa ne mara počitnikovanja pri naših južnih sosedih. "Na Hrvaško pač ne hodim, očitno imam preveč slabe izkušnje s Hrvati, Hrvaško. Pa saj so tudi druge dežele v Sredozemlju, kjer je lepo. Zdaj grem recimo večkrat v Lignano v Italijo, tam so ljudi super prijazni, vse piše po slovensko, nikomur nisi odveč," pove sicer zaprisežen ljubitelj Grčije. "Naučil sem se uživati, izklopiti mobilnik - to je tudi ena nadgradnja življenja, škoda, da tega nisem znal že pred 15 leti," se pohvali in hkrati potoži.

V pokoj, ko bo sedel in razpravljal, kaj ga boli
Ljubitelj statistike, ki redno zbira in dopolnjuje svojo bogato zbirko podatkov, pove, da je njegov najkrajši prenos v karieri trajal le 22 minut - to je bila tekma Olimpija - Maribor, ki je bila zaradi snega prekinjena. Najdlje pa je pred mikrofonom preživel 9 ur in 17 minut - šlo je za atletski miting v Zürichu.

"Povprečen prenos mojih štirih športov je dve uri in petnajst minut, bližam pa se številki 2.000 prenosov, tako da bo zelo lahko pomnožiti, koliko časa sem že govoril," na hitro izračuna za mizo. "Ko pa še pomisliš, koliko besed vsako minuto poveš, ugotoviš, da si na milijone besed in stavkov spregovoril," razloži. "Pa upam, da bom še kakšen milijon," hitro pristavi.

O upokojitvi ne razmišlja, saj pravi, da se počuti kot mladenič: "Ko bom v družbi svojih prijateljev sedel in razpravljal, kje me kaj boli, katera zdravila jemljem in v kateri upokojenski klub sem vpisan - šele takrat bo čas, da grem," pove sogovornik, ki ga le še dobro leto deli od dopolnjenih šestih desetletij življenja.

Včasih mora biti boljši slalomist od Križaja
Prizna pa, da včasih težko krmari po svoji karierni poti: "Že 35 let opravljam dva poklica - delam v medicini in delam kot športni komentator. Včasih moraš biti res boljši poslovni in poklicni slalomist od Bojana Križaja, da pelješ in eno in drugo. Se da, ampak ni vedno preprosto."

Čeprav je njegovo delo povezano tudi s pogostimi potovanji, pa pravi, da ga ta logistika za zdaj še ne utruja: "Z letenjem nimam težav, najbolj pa me utrudi, ko moram sesti v avto in se odpeljati v Torino, saj je to 650 kilometrov," pove še s svežimi vtisi, saj je ravno prejšnji teden tam komentiral finale Evropske lige.

Kolesarstvo ostaja njegova rana
Njegova komentatorska rana, ki je še vedno ni zacelil, pa ostaja kolesarstvo. "Na žalost nisem nikoli komentiral kolesarstva, bi ga pa, zelo ga imam rad. Podrobno spremljam vsa dogajanja, zdaj na primer Giro, ampak tudi druge, manjše dirke. To kolesarstvo mi je res ostalo neka neuresničena želja," prizna Stare, ki sicer meni, da bi ga, če bi se resnično potrudil, celo lahko uvrstil v svoj repertoar, a takoj doda, da RTV Slovenija že ima dva zelo dobra komentatorja s tega področja - Marjana Fortina in Tomaža Kovšco - zato je treba po njegovem mnenju prepustiti kolegoma, da tudi onadva uživata in delata.

Zase sicer pravi, da je zelo samokritičen, jezi pa ga tudi, da nekateri poskušajo težave reporterjev na terenu prikazati kot nekaj namerno slabo storjenega: "Zadnji tak primer je bil v Alžiriji, ker so tako kaotične razmere, da jih je težko opisati. Pogoji za delo so manj kot izjemno slabi, potem se pa najde nekdo v uredništvu, ki ti očita, da si hotel delati tako, kot si je on zamislil," se spominja marčevske pripravljalne tekme, na kateri so puščavski lisjaki porazili Katančevo četo.

Brez "staretizmov" pač ne gre
Pri Andreju Staretu pa seveda ne gre brez njegovih legedarnih "staretizmov"- nenavadnih prispodob, sarkazmov, vzklikov, ki so nepogrešljivi del njegovega komentiranja.

V nasprotju s svojimi statističnimi podatki jih sam sicer ne zbira, a to namesto njega počne kar prijatelj Janez, ki skrbno spremlja vse, kar je na tisku ali spletu zapisano o priljubljenem slovenskem komentatorju. "On me pogosto opozori na kakšne zapise in tako vidim, da sem se ljudem res usedel v dušo. Tega leta 1979, ko sem prvič prestopil prag televizije, sploh nisem pričakoval, vendar sem vesel, da je tako," prizna.

Eden njegovih zadnjih "staretizmov", ki je požel velikanski odmev v javnosti, je bilo prepevanje v Sočiju, ko je ob golu Janija Muršaka temu zapel, da je krenil "kakoooor vihaaaar" in dosegel gol.

Remiks "kakooor vihaaar" si je zavrtel tudi sam
Tistih trenutkov ponosa se še danes spominja z nasmehom, čeprav še vedno ne zna čisto dobro pojasniti, kako mu je to prišlo na misel. "Ne vem, mogoče sem eden redkih, ki imam med prenosom vklopljeno celotno možgansko skorjo, in to dopušča neko integralno mišljenje. Ne vem, to je pesem, ki je stara okoli 40 let, avtor je že zdavnaj umrl, to je bila himna nogometašev Olimpije. V tistem trenutku mi je prišla na misel in sem Muršaku zapel pesmico," pripoveduje.

Njegovo prepevanje je v trenutku postalo velika uspešnica v Sloveniji, tiste dni so številni prenosni telefoni zvonili s to melodijo zvonjenja, na spletu pa so se pojavili mnogi remiksi te pesmi. Pa si je po vrnitvi iz Sočija kdaj tudi Stare sam zavrtel kakšnega? "Veste, da sem si ga res! Dobil sem spisek remiksov - mislim, da jih je bilo 11 različnih, skupaj pa so imeli 200.000 ogledov, mi je sporočil Janez. Očitno je bilo ljudem to všeč," se posmeji.

Legende se rojevajo na slabih nogometnih tekmah
Da je sam sicer strastni navijač Olimpije, nikoli ni skrival. Pa se tudi njemu zdi, da sta slovenska večna derbija - hokejski med Olimpijo in Jesenicami ter nogometni med Olimpijo in Mariborom - v zadnjem času izgubila svoj žar?
"Mladeniči so nervozni in živčni. To bosta večna derbija za vse večne čase, pa čeprav so eni trenutno malo bolj gor, drugi malo bolj dol - to je nekaj popolnoma normalnega, tako kot pri razpoloženju, le da se tam govori o dnevih, v tem primeru pa v letih. Ampak če vzamemo stvar na dolgi rok, je samo to večni derbi, in spet bo. Zame ni dvoboj Olimpija - Maribor izgubil čisto nič patine, da se bosta klala, kdo bo koga, bo pa spet čas prišel," napoveduje.

V isti sapi pa doda: "Slaba nogometna tekma je šport, ki ga je najtežje komentirati - povsod drugod se nekaj dogaja, pri slabi nogometni tekmi pa praktično nič. Takrat te zelo hitro lahko prevzame negativizem in zato moraš uporabiti vse svoje nogometno znanje, vse poznavanje komentiranja ter nadzorovati značaj, da lahko razočaranje in negativna čustva obrneš v nekaj pozitivnega. Takrat je najtežje, ampak na takih tekmah postaneš legenda. Ne pa takrat, ko je 5:3, padajo goli in naši zmagajo - takrat je najlažje komentirati."

Skupaj s predsednikom Pahorjem bi podiral rekord
Kaj pa, če bi moral komentirati drsanje predsednika republike Boruta Pahorja, ki je konec marca izpolnil obljubo risom? "Bi rekord postavila skupaj s Pahorjem," se posmeji, saj Staretov osebni rekord najdaljšega komentiranja znaša 9 ur in 17 minut, Pahor pa je drsal polnih deset. "Mogoče bi se še na drsalke postavil in malo zraven njega drsal, naredil vmes kakšen intervju z njim, zakaj pa ne," se zamisli.

"Ja, 10 ur je dolga doba. Skoraj toliko sem jaz dosegel takrat v Seulu, ko sem prenašal olimpijske igre leta 1988. Pa je ravno takrat umrl neki komunistični veljak CK-ja iz Vojvodine in so razglasili teden dni žalovanja, zato so bile vse oddaje ukinjene. Poklical me je urednik in mi naročil, da bom pač ves dan delal atletiko. 9 ur 17 minut! V tem času pa moraš seveda kaj pojesti, se okrepčati. Takrat, ko so igrali himno, sem izkoristil za to, da sem tekel na WC, spil sem dva ali tri litre vode, in to je to," se spominja svojega najdaljšega prenosa.

"In po devetih urah in sedemnajstih minutah prenosa si tak kot cunja za ožeti, nisi za nobeno rabo. Če bi prišla Nicole Kidman in rekla, če greva, bi ji odvrnil - oh, kaj bova pa počela," v smehu slikovito opiše prestani napor.

O Flisarjevi uvrstitvi ne dvomi
Jasno izraženo mnenje pa ima o sodniški odločitvi v Sočiju, ki je v slovenski javnosti povzročila precej negodovanja, saj so mnogi menili, da so si Francozi do medalj pomagali s kršenjem pravil o oblačilih tekmovalcev in bi morala medalja v smučarskem krosu zato pripasti Filipu Flisarju. "Če je tehnični delegat, ki je za to poklican, presodil, da je bila oprema Francozov ustrezna, potem jaz o tem ne dvomim. Tem ljudem in sodnikom jaz zaupam," je jasen Stare.

"V Sloveniji pa novinarji, športniki, trenerji in funkcionarji pogosto delamo veliko krivico tem, ki so zapriseženi in strokovni. Zaradi dnevno slabih rezultatov ali športnih neuspehov jim pripisujemo goljufivost, podkupljivost in korupcijo - tem ljudem, ki so seveda najmanj koruptivni in najmanj podkupljivi," se razjezi.

Menedžerji v zdravstvu = prašički v Ihanu
Še veliko bolj goreče pa se "Doktor" jezno razgovori o stanju javnozdravstvenega sistema v Sloveniji: "Javno zdravstvo je v izjemno slabem stanju zato, ker ljudje, ki so pri koritu, ta denar, namenjen zdravstvu in zdravju ljudi, tlačijo v svoje žepe," je oster.

"Ko sem se prejšnji teden vozil iz Torina, sem se spomnil ene dobre primerjave - menedžerji v zdravstvu me spominjajo na prašičerejo Ihan. Ko sem enkrat videl prašičke, kako so tam iz tistega korita ven jedli pomije, sem si rekel - tile prašički so naši menedžerji v zdravstvu, tisto korito je zdravstvo, pomije so za denar v zdravstvu. In oni hlastajo, da bi ga pograbili čim več," slikovito opiše svoje mnenje.

"Denarja je dovolj - tiste 3,22 milijarde, kot jih ima na leto na voljo Fakin (Samo Fakin, generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, op. a.), je dovolj za naše zdravstvo. Seveda, če ne bi tako kradli! Kot srake, in to brez najmanjšega slabega moralnega občutka ti ljudje to počnejo! Povezani so s politko, kjer so isti, in potem je tako - tisti, ki je pri koritu, pač krade. Da mi to dovolimo, je sramota! Nasrkajo pa ljudje, ki potrebujejo zdravstvene storitve in jih ne dobijo, ker pač kratko malo ni več denarja, ker so ga tisti pokradli! Operacijske mize smo preplačali za stokrat in nikomur nič! Kaj se je zgodilo, je bil kdo v ječi? Nihče! Tisti, ki so ta denar pokradli, ga imajo pa na svojih bančnih računih v tujini. Na žalost je tako pač v Sloveniji!" besni zdravnik v njem.

Kaj pa je zanj rešitev? "Mislim, da so nekatere države tako kaotično stanje, kot je danes v Sloveniji, uredile na zelo eleganten in preprost način. Ena taka je Švica, druga pa Francija. Vsako neplačevanje računov obravnavajo kot kriminalno dejanje in v takem primeru je demokracija to, da je popolnoma vseeno, ali si zadnji klošar ali pa predsednik največje stranke ali premier - takoj ti sledi ječa. Tukaj ni petinosemdeset inštanc pritožbe tako kot pri nas, v Sloveniji je prav tak sistem prava tisti, ki omogoča tem lopovom, da preživijo! Šele ko se bomo mi odločili, da nehamo krasti, vsi, takrat bomo te stvari lahko razrešili. Dokler bomo pa dovolili odprto sezono lova, je pa vsaka vreča, ne glede na to, koliko je denarja noti, premajhna za to, kolikor bi ljudje ven vlekli denarja," je prepričan.

"Danes niso politiki v politiki zato, da bi kaj dobrega delali za ljudi"
S trenutno enim najbolj vročih vprašanj, s katerimi se trenutno ukvarja Slovenija - kdaj na parlamentarne volitve - pa se Stare ne obremenjuje. "Meni je pravzaprav vseeno, kdo je na oblasti. Tako kot sem menedžerje v zdravstvu primerjal s prašički iz Ihana, so tudi politiki isti. Tisti, ki je na oblasti, je pri koritu! Danes niso politiki v politiki zato, da bi kaj dobrega delali za ljudi. Tukaj moramo enkrat bobu reči bob!" je jasen.

"Povzpetništvo in osebni interesi - to je bistvo teh ljudi. Levi, desni, srednji, rdeči, črni, zeleni, vseeno je, vsi so isti in se obnašajo popolnoma enako. Tudi Cerkev se obnaša enako, na žalost. Komur je omogočeno, se hitro prelevi iz poštenjakarja v prašička iz Ihana, lopova pri koritu. Prilika pač dela tatu. Sam nikoli nisem imel priložnosti, da bi kaj ukradel, in zato tudi nisem. Ne morem pa nikoli reči, da če bi imel priliko, da vseeno ne bi," priznava.

Tekme nikoli ni in ne bo komentiral pijan
Ko pa nekdo išče podatke o znanem komentatorju na spletu, med prvimi iskalnimi zadetki prikaže videoposnetek na Youtubu, ki je bil objavljen aprila 2009 s pripisom, da smo Slovenci v hokeju premagali Hrvate, vendar pa je bil prava zvezda zmagovalnega večera komentator Andrej Stare. Posnetek nosi naslov Andrej Stare pijan. Ga to moti?

"Upam, da je zelo sram tiste ljudi, ki so mi namestili to igro. Šlo je za skupino ljudi, ki so me želeli diskreditirati na način, na katerega nisem bil pripravljen, niso pa računali s tem, da bodo pač gledalci tekme in tisti, ki me imajo radi in me imajo za legendo, pač podprli mene, ne pa teh barab," nam pove.

Kdo so te "barabe", je izvedel, pravi, a o imenih ne želi govoriti. "So mi ljudje, ki se s tem ukvarjajo, pomagali tudi ugotoviti, kako popačiš posnetek, da potem tako zveni," pojasni svoje prepričanje o zateglem glasu na posnetku.

Torej tekme ne bi šel komentirati pijan, ga vprašamo. "Še nikoli je nisem in je tudi ne bom," nam odločno zatrdi.

"Provokacija ima vedno namen, da se ti odzoveš in nato sprožiš zgodbo naprej. Uredniki pa podpirajo tak način pisanja, rumeni tisk niso samo Slovenske novice ali Lady. Danes mi tožijo kolegi, da če ne pišejo polemično in ne iščejo nekih mejnih stvari v športu, jim urednik ne želi objaviti članka. Dobrih stvari nočejo, le slabe, težave," zaključi.