Posavka je v stavbo na Kolodvorski prišla pred enajstimi leti. Že devet let je zvesta oddaji Prvi in drugi, na tretjem mestu je v njenem poklicnem življenju vodenje najrazličnejših prireditev. Spoznajte Bernardo tudi drugače, ko ugasnejo kamere.

V oddaji Prvi in drugi vas gledamo že dolgo, znani ste tudi kot odlična voditeljica prireditev. Ali vam je oddaja Prvi in drugi še vedno dovolj, ostaja vaša edina ali so vaše ambicije višje?
Prvi in drugi ostaja točno to, prvi in drugi. To pomeni, da to ni edina oddaja, ki jo delam, jo pa delam zelo rada in kar naprej odgovarjam na vprašanja, če mi je Prvi in drugi res dovolj. In vsakič odgovorim, da mi je, predvsem zaradi čudovitih sodelavcev. Tako kot je televizijski program vsak teden pester in zanimiv, je takšna tudi naša oddaja. Srečujem se s tematikami in zgodbami z zelo različnih področjih, ki jih sicer drugače ne bi srečala. Hkrati pa spoznavam zanimive ljudi, ki ustvarjajo te oddaje. Prvi in drugi je 10. septembra praznoval deveti rojstni dan, avdicijo na TV Slovenija pa sem naredila leta 1997.

Poleg sociologije ste študirali tudi slovenščino. Ste zato zelo pozorni na govor novinarjev in znanih osebnosti, zastrižete z ušesi ob kakšni nepravilni dvojini ali rodilniku?
Ne, sploh ne, nisem tiste vrste slavist, ki bi dobila drisko, ups, diarejo (smeh) ob kakšni govorni napaki in risala vejice po plakatih. Prepričana sem, da je jezik živ, se razvija, kar pa ne pomeni, da ni treba spoštovati nekih pravil. A hkrati se zavedam, da smo vsi samo ljudje in da predvsem v govornem jeziku beseda hitro odleti iz ust, z vsemi napakami vred.

V MMC-jevi spletni klepetalnici pred tremi leti ste dejali, da ste "mahnjeni" na tek. Vas tek še vedno drži ali se zdaj sproščate kako drugače?
Še vedno tečem in še vedno rada tečem. Sestra me sicer 'heca', da imam meditativen tek, saj nisem hitra tekačica, sem pa, vsaj mislim, kar pridna. Če mi čas dopušča, si za tek vzamem eno uro štirikrat do petkrat na teden. Sicer pa rada kolesarim in hodim v hribe, znam pa tudi zelo dobro lenarit.

Kadar koli in kjer koli vas vidimo, ste vedno nasmejani, kot da bi se zgledovali po priimku Žarn, imate vedno nek žar v očeh. Kaj storite, ko ta začne ugašati, ko se zbudite skuštrani, ostanete brez kave ... Kako se spravite k sebi?
No, danes boste lahko napisali, da nisem vedno urejena (smeh). V bistvu ... rada živim in se mi zdi privilegij, da smo zdravi in da delam, kar rada delam ter da me hkrati obkrožajo "fajn" ljudje. Seveda te življenje spotakne, seveda tudi jaz preklinjam, jočem. Takrat se uščipnem in se skušam prepričati: 'Veš kaj, v resnici ti je 'čisto fajn'. Nisem pa nobena 'superwoman', ki bi bila vedno 'oh in sploh'. Na to temo še nekaj: vsako sonce meče svojo senco ...

Pogovarjali ste se že z mnogimi znanimi Slovenci. Kateri se vam je zdel najbolj iskriv, zanimiv?
Ko sva skupaj ustvarjalo Emo, sem bila res iskreno navdušena nad Mariem Galuničem, ker je inteligenten, iskriv in zelo duhovit. Peter Poles je seveda tudi 'car' in zelo rada delam z njim, od mlajše generacije voditeljev mi je všeč Klemen Slakonja. Ups, sem se samo na moške vrgla ... (smeh). Sicer pa spoštujem vsakega voditelja, ker to ni lahko delo. Verjetno je veliko poklicev še težjih, a tudi naš ni tako lahek, kot je videti z domačega kavča.

Nas znate nasmejati tudi s kakšno prikupno nerodnostjo ali zgodbico s snemanja ali vodenja?
Zgodbic je zelo veliko, predvsem pri oddajah v živo se vedno kaj zgodi. Včasih je jezik hitrejši od misli, kar se mi je zgodilo ravno včeraj. Vodila sem dobrodelno prireditev za splošno bolnišnico Brežice, na kateri smo se zbrali znani Posavci, na primer Nuša Derenda, Rudolf Gas, Nuška Drašček. Na koncu sem rekla, da upam, da se kmalu spet vidimo, a ne v bolnišnici Brežice. Če pa že, pa vsaj na porodniškem oddelku. In danes me je klicala mama, da že ves dan po Krškem odgovarja samo na vprašanje, ali sem noseča. Nisem. Sem pa nekoč že tik pred prireditvijo kupovala nove čevlje, ker se mi je zlomila peta, enkrat sem doma pozabila torbo s čevlji, pred 14 dnevi pa mi je v Dolenjskih Toplicah prijazno dekle Anja posodilo čevlje, za kar ji bom vedno hvaležna.

Anja Pavlič