Njegova oddaja Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem se po poletnem premoru na televizijske zaslone vrača že jutri, saj je - pozor! - termin oddaje spremenjen. Na sporedu bo od zdaj tako vsako soboto ob 13.15.

Borisa "žametne vrtnice" Kopitarja je MMC zato povabil pred kamere, v intervjuju pa je spregovoril tudi o pojavu turbofolkskupin, pismih oboževalcev, ki še vedno prihajajo, in svojih glasbenih načrtih.

Kaj pripravljate novega v oddaji?
V soboto se začenja drugi del tretje sezone oddaje. Želeli smo pripraviti kaj več novega, a so nam gledalci dejali, da so zadovoljni s tako oddajo, kot je, jaz pa pravim: Ne menjaj konja, ki dobro teče. Smo pa pošteno pobrskali po arhivu in našli ogromno zanimivih posnetkov, tudi tistih črno-belih izpred 40 let, ki jih še nismo videli. Vesel pa sem tudi, da imamo nov termin, kar so želeli tudi naši gledalci. Oddaja tako ne bo več na sporedu popoldne, ampak vsako soboto ob 13.15, po kosilu. To je čas, ko naše ciljno občinstvo, to so ljudje, ki so veliko po travnikih, njivah in poljih, pridejo v hišo na kosilo.

Poleg voditeljstva se ukvarjate tudi s petjem, a v zadnjem času se zdi, da je vaša pevska kariera odrinjena na stran. Kako to?
Ne gre za to, da bi bila odrinjena na stran. Takrat, ko sem imel avtorja pri roki, to sta bila Milan Ferlež in Ivan Sivec, ki sta me nagovorila, da posnamemo celotno kaseto Žametne vrtnice, sta mi onadva napisala 12 skladb in jaz sem jih odpel. Danes pa se glasba težje prodaja, poleg tega pa se strinjam z rekom "Manj je več". Torej raje posnamem od eno do dve skladbi na leto, kot da bi jih bilo preveč. Zato letos, okoli novega leta, spet pripravljam dve novi skladbi, narodno-zabavno in zabavno.

S pojavom skupine Atomik Harmonik je slovensko sceno preplavil turbofolk. Kaj menite, je ta glasba pomagala k prepoznavnosti narodno-zabavne glasbe ali je nanjo vrgla temno senco?
Strinjam se, da je turbofolk narodno-zabavno glasbo približal mladim. Trdim pa, da to ni narodno-zabavna glasba, ampak le poteza, da se nekatere stare uspešnice približajo mladini. Mladim pa je to všeč in tisto, kar je ljudem všeč, jim ne smemo braniti. Neumno pa se mi zdi, da nekateri le zato, da bi bili "narodno-zabavni", turbofolku dodajo nekaj harmonike in to je to. A to nikakor ni narodno-zabavna glasba, na kakršno jaz prisegam, glasba, ki ima vsebino in močan glasbeni izraz. Ob nekaterih Slakovih, Avsenikovih melodijah gredo ljudem 'kocine pokonci' in to je tisto pravo, to je glasba za dušo. V diskotekah se danes do treh zjutraj "nabija" njihova glasba, nato pa dajo še eno Avsenikovo in takrat vsi znorijo. In to je tista moč prave narodno-zabavne glasbe, za katero upam, da bo še dolgo ostala taka.

Vam je kdo morda ponudil, da bi vašo pesem Žametne vrtnice predelal v turbofolk preobleko?
Bila je ponudba in dolgo sem okleval, kaj naj naredim. Eden najbolj znanih slovenskih didžejev mi je predlagal, da bi Žametne vrtnice posnel v tehno-turbo različici. V poslušanje mi je ponudil celo že osnutek predelave, a se mi je zdelo, da predvsem zaradi starejših poslušalcev ne bi bilo primerno, da bi se moj glas pojavil skupaj v tehno- ali raverazličici. To ne bi šlo skupaj niti z mojim jazom.

Veliko mladih se ukvarja z narodno-zabavno glasbo, a ne dobijo toliko pozornosti in uspeha kot nekateri, ki niso v tej zvrsti. Mislite, da ima narodno-zabavna glasba v mladih prihodnost?
Ne gre za to, gre za ciljno občinstvo. Narodno-zabavna glasba ima veliko zaledje poslušalcev. Mladi pa so se danes znašli v drugačni konkurenci, kot je bila tista v času Slakov ali Avsenikov. Živimo v času, ko ima vsak na domači televiziji možnost izbirati med 150 programi, zato smo lahko zadovoljni že z osem-, desetodstotno gledanostjo, medtem ko je imel Videomeh pred leti 70-odstotno gledanost.

Kateri mladi ansambel vam je najbolj všeč?
Všeč so mi Čeponi, ansambel Roka Žlindra ... Mladi ansambli dobro in veliko delajo, povezujejo se tudi s starejšimi, izkušenimi izvajalci, a kljub temu iščejo svojo pot in svoj slog. Zato nimajo mladi nobenih težav, da se ne bi mogli uveljaviti, seveda pa jim na poti stoji konkurenca, o kateri sem že govoril.

Včasih ste dobivali ogromno pošte oboževalcev, kako je zdaj s tem?
Še vedno jo dobivamo. Zanimivo pa je, da danes pišejo po elektronski pošti iz Kanade, Avstralije, ZDA, evropskih držav. Avstralci v našem arhivu najdejo tako rekoč vse in so z vsem na tekočem.