V soboto je že deseto leto zapored zažarel božični Vojnik, ki bo obiskovalcem do 6. januarja na ogled ponujal obsežno razstavo jaslic – številne kar na prostem, na dvoriščih hiš –, poleg tega pa mnogo spremljajočih dogodkov: od koncertov do petja na prostem, delavnic, tržnice, otroških delavnic in uprizoritev živih jaslic.

O projektu, v katerega je vpet praktično celoten kraj s približno 2500 prebivalci, smo se pogovarjali s Petro Pehar Žgajner z občine Vojnik, ki nam je najprej pojasnila, kako se je zgodba o božičnem Vojniku sploh začela: "Gre za zgodbo Bena Podergajsa, upokojenega župana, ki je pred 10 leti čisto tako mimogrede Nataši Kovačič Stožir, predsednici Turističnega društva Vojnik, omenil, da bi lahko v naši občini naredili malo večji dogodek. Potem sem se temu projektu pridružila še jaz, pa kolegica iz službe Urška Mužar, povabili smo še Tomaža Marčiča, ki je lokalni profesor in glasbenik ter nam pomaga pri ustvarjanju programa – ta pretežno temelji na vokalnih izvedbah slovenskih pevcev in skupin ..." Pri projektu danes – ob pomoči občine – tesno sodelujejo še Barbara Suholežnik Kugler, ki sodeluje pri postavitvi jaslic in koordinaciji sodelujočih, Polona Samec, ki je zaslužna za grafično podobo dogodka, fotograf Matjaž Jambriško in Urban Podergajs, ki zagotavlja tehnično podporo.

V središču zgodbe o kraju, ki ga v drugi polovici decembra preplavijo obiskovalci, pa so – kot se za božič spodobi – jaslice: "Začelo se je tako, da so ljudje in posamezna društva v okolici Vojnika začeli izdelovati jaslice doma in jih v prvem letu, bom rekla, bolj sramežljivo postavili na ogled. Z vsakim letom je nastala nova nadgradnja, prihajale so nove jaslice, nato so nas prepoznali v slovenskem prostoru."

Danes domača jasličarja Jože Žlaus in Ilija Kelavič v sodelovanju z Društvom ljubiteljev jaslic Slovenije oz. z njegovim članom Dragom Kozincem ter z Muzejem jaslic na Brezjah in številnimi drugimi pripravljajo praktično največjo razstavo jaslic na Slovenskem, kar v Vojniku vidijo tudi kot potrditev "strokovne srenje našim jaslicam".

Letos je na ogled 300 različnih jaslic, prvo leto jih je bilo približno 90, še pove Petra Pehar Žgajner in dodaja: "Prva leta so jaslice večinoma prinesli od drugod, takrat smo bili veseli čisto vsakih. Še vedno smo veseli vsakega, ki jaslice prinese, ampak z leti je jasličarska skupina, ki skrbi za nadgradnjo, kakovost, prepoznavnost razstave, zasnovala tako, da razstava temelji na trajnostnih, naravnih materialih. Tako da odklonimo tiste jaslice, ki so iz umetnih materialov, skušamo ostati do okolja prijazni in trajnostni tudi s samo razstavo." Nikoli pa ne odklonijo jaslic, ki jih prinesejo najmlajši, poudarja, četudi se dodaten prostor – in z njo povezana osvetlitev – le stežka najde, pravi.

Od jaslic, ki štejejo stoletje, do novodobnih, abstraktnih

Jaslice, ki jih ljudje prinašajo oz. ki jih posodijo različne organizacije, so zelo različne, pojasnjuje sogovornica: "Nekatere so stare tudi 100 let in več, nekatere pa so novodobne, moderne, zelo abstraktne upodobitve Svete družine. Materiali so kovina, glina, les, slama ... Vse, kar ljudje najdejo v naravi, to je dejansko uporabljeno za uprizoritev Svete družine." Ob 10. obletnici prvega božičnega Vojnika je letošnja razstava še posebej pestra, poudarja sogovornica, saj na ogled ponujajo jaslice z vseh celin. "To je dejansko svetovna razstava jaslic," pove s ponosom in doda, da so številne izmed njih ljudje kupili na potovanjih in jih prinesli v domovino, kjer jih zdaj razstavljajo.

Del jaslic razstavljajo v Jernejevem domu ob župnijski cerkvi sv. Jerneja – to je večji prostor, ki služi medgeneracijskemu povezovanju župljanov –, del jaslic pa je razstavljenih kar na prostem, na ulicah oz. dvoriščih hiš v okolici cerkve ter v parku ob njej. Pehar Žgajner pri tem poudari pomen sodelovanja domačinov: "Domačini, vsaj nekaj hiš, za praktično celoten december svoja dvorišča odstopijo jaslicam." Nekateri jaslice postavijo sami, nekaterim pa jaslice, ki jih dobijo od drugod, postavijo organizatorji dogodka. Gre za skupino 10–15 ljudi, ki je zadolžena za to, da jaslice postavi, ustrezno razporedi, poskrbi za primerno osvetlitev itd.

Pomagajo jim tako člani društva ljubiteljev jaslic kot predstavniki brezjanskega muzeja jaslic, pravi Petra Pehar Žgajner, in sicer s strokovnim mnenjem, vodenjem, kako jaslice čim bolj umestiti v prostor, da dobijo ustrezno predstavitev. Pomembna je tudi zgodba, poudarja in dodaja: "Ni čisto vseeno, da jaslice samo postaviš in jih tako pustiš. Te jaslice prinesejo še kup drugih vidikov, od osvetlitve do primerne postavitve: nekatere potrebujejo temo, nekatere potrebujejo posebno svetlobo, nekatere potrebujejo več prostora ... Lani, na primer, smo naredili jaslice z ljudmi, oblečenimi v slovenske noše iz različnih slovenskih pokrajin. Te jaslice smo umestili v osrednji prostor Jernejevega doma in so potrebovale veliko več prostora."

Projekt kot sinergija tisočih rok

Sogovornica poudarja, da je pri projektu ključno sodelovanje številnih: "Tukaj je toliko sinergije in povezovanja, govorimo tudi o tisoč ljudeh, ker priprava na to razstavo poteka celotno leto po različnih koncih Slovenije z mislimi, da bodo razstavljali v Vojniku. Mi ne bi imeli dela, če ne bi ti ljudje vse leto ustvarjali, pripravljali in teh stvari pripeljali, da potem lahko to razstavimo."

Čeprav so nekatere jaslice, ki so na ogled, zelo dragocene, pa v Vojniku nimajo težav z varnostjo ali kakšnih neprijetnih incidentov: "Te res dragocene jaslice imamo v Jernejevem domu. Moram pa iskreno povedati, da razen prvega in drugega leta mogoče, ko je kakšna majhna figurica iz formacij izginila, se to ne dogaja. Ne glede na to, da so jaslice tudi na prostem." Tudi kakšnega vandalizma ali česa podobnega niso imeli: "Mogoče je prisoten ta neki trenutek krščanstva in občutka ljudi, da bi tako oskrunili nekaj, kar je sveto in kar je res umetniško. Za zdaj v teh 10 letih nekih vidnih incidentov, takih, da bi res povzročili neko gmotno škodo, ni bilo," pravi.

"Ljudje prihajajo po mir, na sprehod ..."

Obiskovalci, kot kaže, cenijo trud ustvarjalcev, saj se jih v srednje velik kraj decembra zgrne več tisoč – lani so na primer dosegli številko 20.000, skupno pa so jih v zadnjem desetletju našteli več kot 100.000. Je število obiskovalcev že postalo neobvladljivo? "Ne, te stvari so še vedno v mejah normale. Imamo zelo dobro poskrbljeno za logistiko – ob prihodu večjih skupin z avtobusnimi prevozi imamo urejeno tako, da jih odložijo v delu prizorišča in parkirajo na parkiriščih obrtno-poslovne cone pred Vojnikom, ki jih za ta čas odstopijo lokalni podjetniki, tako da neposrednega prometa v sam Vojnik ni."

"Ljudje, ki prihajajo, prihajajo po to, na kar mi že vsa leta vabimo: po mir, na sprehod, da uzrejo to podobo Svete družine v toliko različnih formacijah ... Nekega hudo množičnega prihoda ljudi skorajda ni, razen ob teh vrhuncih prazničnih dni," razlaga sogovornica in dodaja, da se že vse od začetka trdno držijo načela, da je božični Vojnik odprt vsak dan v drugi polovici decembra in začetku januarja, z izjemo božičnega dne, ki je dan za družine, in silvestrovega: "Takrat lahko ljudje samo s sprehodom skozi kraj doživijo, kar ponujamo, takrat nimamo neke dodatne ponudbe." Ob tem Petra Pehar Žgajner poudarja, da tudi v prihodnje razširitev projekta nikoli ne bo šla v smeri množičnega turizma, "ker si želimo, da to pristnost, ki so jo ljudje začutili prva leta, čutijo tudi zdaj".

"Ne želimo postati, da se razume, dežela lučk, na primer Arboretum – oni imajo parkovno danost in si lahko te stvari privoščijo. Pri nas je poudarek sicer res na luči, ampak na luči, ki osvetljuje Sveto družino," še poudarja sogovornica.

Božični Vojnik ostaja brezplačen

Za dodatno ponudbo, kot so ponudba domačih dobrot, čaja, kuhanega vina, domačih obrtniških izdelkov in podobnega, skrbijo domača in bližnja društva, saj gostinskih kapacitet, v kraju ni prav dosti, razlaga in dodaja, da je letošnja ponudba še dodatno razširjena. Kljub zahtevnosti projekta ga ohranjajo brezplačnega za vse (izjema so nekateri kulturni dogodki), lahko pa obiskovalci oddajo prostovoljne prispevke, če to želijo, razlaga sogovornica. "Razstava je postavljena tako, da mi, tudi če bi želeli, ne moremo pobirati vstopnine."

Za otroke delavnice, za odrasle koncerti

Med kopico dogodkov, ki bodo do konca decembra in nato še v prvih dneh januarja potekali v Vojniku, Petra Pehar Žgajner poudarja številne dogodke, namenjene najmlajšim: "Dogodek ostaja prijazen do družin in otrok, ne nazadnje so to prazniki pričakovanja, rojstva Jezusa, dajemo res velik poudarek na otroke, začenši z različnimi predstavami lokalnih društev, branjem pravljic, z ustvarjalnimi delavnicami, pa dogajanje na ulici, skupaj z maskotami božičnega Vojnika Hojka in Hojčice ..."

Za odrasle prirejajo različne koncerte, največjega pripravljajo na zadnjo soboto v letu: "Koncert organizira naša članica Marija Čakš, ki povabi vse lokalne umetnike naše občine, pa tudi podpornike in prijatelje božičnega Vojnika." Veliko navdušenje vsako leto požanjejo pevci, ki pojejo na ulicah: "Ljudje strašno pozdravljajo to odločitev, da v okviru sprehoda med jaslicami po ulicah zapoje lokalna skupina." Zadnji večji dogodek božičnega Vojnika pa je tradicionalno prvo soboto v letu zaključni koncert, na katerem letos nastopa Big band orkestra Slovenske vojske s solistko Veroniko Strnad. Med bolj obiskanimi so tudi drugi akustični koncerti v cerkvi sv. Jerneja. "Prekrasna cerkev je prava praznična kulisa v tem času, je ena večjih cerkva na Slovenskem in je kot taka zelo akustična, zato glasbene točke, ki potekajo v cerkvi, res pobožajo dušo," obljublja sogovornica.

Žive jaslice bodo letos še bolj vidne

Številne obiskovalce pa pritegnejo tudi žive jaslice – te so, kot pojasnjuje Pehar Žgajner, prva leta uprizarjala druga društva, nato pa se je opogumilo tudi domače Kulturno društvo France Prešeren Vojnik skupaj z dramsko skupino, pridružili pa so se jim tudi člani Katoliškega kulturnega društva Ivan Šopar in drugi ljubitelji dramske uprizoritve, pravi. Letos so uprizoritve živih jaslic prestavili s prizorišča pred cerkvijo v park ob njej – lani je park namreč opustošilo neurje, zaradi česar je ostal brez številnih dreves, a po drugi strani se je odprla možnost za druge dejavnosti v njem: "Prej so jaslice potekale pred cerkvijo in dejansko niso vsi mogli tega videti, zdaj smo to prestavili v park, na zunanji oder, tako da verjamem, da bo letošnja uprizoritev še toliko zanimivejša, saj bo vidna iz več različnih zornih kotov."