Marjan nam je na vprašanje o najbolj nenavadnem doživetju v smehu odgovoril z besedami: 'V tem poslu moraš imeti slab spomin.' Foto: MMC RTV SLO
Marjan nam je na vprašanje o najbolj nenavadnem doživetju v smehu odgovoril z besedami: 'V tem poslu moraš imeti slab spomin.' Foto: MMC RTV SLO

Pri vsakem človeku se da najti pravo struno, na katero je potrebno zaigrati, da se pomiri.

RTV Slovenija
RTV Slovenija je Marjan zvest že skoraj 30 let. Foto: RTV SLO

Receptorski posel moraš imeti rad, v njem nič ne dosežeš s terorjem, ampak le z lepo besedo.

Vsi, ki so prišli na televizijo, so šli skozi moje roke. Tako me tudi na morju pozdravljajo poslanci.

V 29 letih, odkar je Marjan zaposlen na RTV Slovenija, je doživel veliko, tako lepega kot slabega, čeprav pravi, da je bilo veliko več pozitivnih in lepih izkušenj.

Marjana smo vprašali, ali mu je kak dogodek še posebej ostal v spominu. Povedal nam je anekdoto, kako se je neki gospod kar nekaj časa trudil pri osvajanju gospe in nato zadovoljen vstopil v RTV hišo z besedami: "Imate li jednukrevetnu sobu? (Imate enoposteljno sobo?)" Ko mu je Marjan povedal, da je v televizijski hiši in ne hotelu, je gospod odšel z dolgim nosom, "prav tako pa ni bila nič kaj zadovoljna njegova spremljevalka", je v smehu dodal.

Po potrebi tudi psiholog
Večkrat pa je delo receptorja zelo podobno delu psihologov. "Velikokrat sprejemam klice razburjenih gledalcev, vendar počakam, da se zderejo in jih nato skušam pomiriti. Veste, v tem poslu ničesar ne dosežeš s terorjem, ampak z lepo besedo. Vse strasti se dajo umiriti na miren način," je dejal in si tudi med najinim pogovorom vzel čas za vsakega mimoidočega (teh ni bilo malo kljub temu, da je čas poletnih dopustov), ga lepo pozdravil, velikokrat pa ni manjkal niti stisk roke.

Delo je bilo včasih lažje
Po njegovih besedah je bilo včasih lažje delati, ker so bili tudi ljudje drugačni: "Bili so bolj sproščeni in zadovoljni, tako zaposleni kot zunanji. Kolektiv je bil bolj kompakten. Vsi smo delali za hišo, program, ni bilo važno, kdo je kdo. Vsak projekt je bil timsko delo, kar pomeni, da se po končanem projektu nismo razšli, ampak smo se usedli in analizirali dobre in slabe stvari, ki smo jih skušali popraviti. Posameznik pri takšnem delu ne pomeni veliko, kar se danes vse preveč pozablja. V obdobju, ko je nastajala televizija smo se zaposleni v dobrobit hiše celo odpovedali delu zaslužka."

"Preživel" skoraj 20 direktorjev
V času, ki ga je Marjan preživel na televiziji, se je zamenjalo kar nekaj nadrejenih: "Če napišete 18, ne boste veliko zgrešili. V 'starih časih' je bil nadrejeni eden od kolektiva, po osamosvojitvi Slovenije pa imajo ti manj stika z zaposlenimi, vendar pa večjih razlik od direktorja do direktorja ni. Tudi sedanji se dobro vklopijo v kolektiv," je dejal.

Poslanci ga pozdravljajo tudi na dopustu
Seveda pa je Marjan med opravljanjem svojega dela receptorja (le med osamosvojitveno vojno je bil nastanjen pred Cankarjevim domom, kjer je varoval edini reportažni avto) srečal številne državnike. Od slovenskih pa do visokih tujih predstavnikov, kot je Romano Prodi. "Ker večinoma delam v popoldanskih terminih, srečam veliko 'visokih gostov'. Tako me celo na morju, ko sem v kopalkah, pozdravi kakšen poslanec. Pred kratkim pa je na televizijo po kar nekaj časa prišel naš nekdanji predsednik Milan Kučan in mi dejal 'Gospod Marjan, a ste še zmeraj tukaj?'"

Marjan: Hišo bom gotovo pogrešal
Bo Marjan po upokojitvi pogrešal televizijo? "Ja, gotovo, saj sem tu preživel svoja najlepša leta in najdaljše obdobje svojega življenja. Tu sem dobil veliko osebnih prijateljev, saj sem mnogokrat z njimi preživel več časa kot z domačimi. Pri prehodu v tretje obdobje, kot radi pravimo, pa mi bosta gotovo pomagali vnukinji, da ne bo prehuda sprememba," je dejal in za konec še povedal, da je treba imeti receptorski posel rad. "Če imaš prijazno besedo za človeka, jo bo imel tudi on zate, in to ti počasi pride v kri. Veste, ni vse v denarju," je sklenil.

A. M.

Pri vsakem človeku se da najti pravo struno, na katero je potrebno zaigrati, da se pomiri.

Receptorski posel moraš imeti rad, v njem nič ne dosežeš s terorjem, ampak le z lepo besedo.

Vsi, ki so prišli na televizijo, so šli skozi moje roke. Tako me tudi na morju pozdravljajo poslanci.