Njihovi začetki so bili v znamenju rokglasbe, pozneje pa so se preusmerili k lahkotnejših popuspešnicam in prodali tudi po 100.000 izvodov plošč. Foto: Gorazd Elvič
Njihovi začetki so bili v znamenju rokglasbe, pozneje pa so se preusmerili k lahkotnejših popuspešnicam in prodali tudi po 100.000 izvodov plošč. Foto: Gorazd Elvič
Čudežniki in Dragan Bulič
Skupina je po "upokojitvi" leta 2002 skupaj na odru stala še dvakrat, leta 2003, ko je nogometni klub Maribor postal državni prvak, in februarja lani na koncertu legend, ki ga je organiziral Dragan Bulič. Zdaj bodo nastopi, pravijo, pogostejši. Foto: Gorazd Elvič
Čudežna polja
Čudežna polja so imela prvi koncert decembra 1972 v Mariboru, dve leti pozneje pa je skupina izdala svojo prvo ploščo oz. singel s skladbama Solze in Draga, ti si moja sreča. Foto: Gorazd Elvič
Čudežna polja
Zasedbo danes sestavljajo Zdenko Zagorac, Gorazd Elvič, Slavko Kovačič, Rudi Jazbec in Ivek Baranja. Vsi razen zadnjega so sestavljali tudi izvirno skupino. Foto: Gorazd Elvič

Eden izmed stalnih članov zasedbe Gorazd Elvič (znan tudi kot Gogi) je v pogovoru za MMC namreč razkril, da bodo Čudežna polja obletnico praznovala tako, da bodo na dan, ko so pred 40 leti prvič izvedli koncert, pripravili poseben dogodek v mariborski dvorani Tabor, prizorišču njihovega prvega koncerta in tudi velikega koncerta ob 20-letnici delovanja, ko so, kot se je pohvalil Elvič, postavili rekord obiskanosti dvorane.

Od leta 2002 so namreč skupaj bolj malo nastopali - izjema je bilo leto 2003, ko so se zbrali ob praznovanju, ko je Maribor osvojil naslov državnega prvaka. Čudežna polja so sicer tudi avtorji uradne himne tega nogometnega kluba Heja, hej, Viole, ki je nastala leta 1992.

Po koncertu legend so si premislili
Lani pa jih je k sodelovanju na velikem koncertu slovenskih glasbenih legend z naslovom Še pomnite, prijatelji? povabil Dragan Bulič. "Temu povabilu se nismo mogli odreči, saj Dragana Buliča zelo cenimo. In ko smo se enkrat spet zbrali skupaj, smo v bistvu zelo uživali, zato smo se odločili, tudi glede na to, da prihaja ta 40-letnica, da bi se znova aktivirali - tudi v svetovnem merilu so ti revivali zelo aktualni - in zdaj nam gre res odlično," je okoliščine ponovne združitve pojasnil Elvič.

Ob obletnici so na radijske postaje poslali tudi novo pesem z naslovom Še vedno rock 'n' roll, sicer pa razmišljajo tudi o novem albumu, ampak malce pozneje. "Pogovarjali smo se, da bi preložili izdajo nove pesmi na čas po 40-letnici, v tem obdobju pa bi se skušali dogovoriti z založbo, ki nas je dolga leta spremljala, ZKP RTV Slovenija, in ki ima vseh naših 140 komadov, da bi izdali nekakšen best of (zgoščenko z največjimi uspešnicami, op. a.), poleg tega pa še kakšno vinilko v nižji nakladi, npr. 500 izvodov, saj je veliko zbirateljev, ki iščejo naše komade iz 70. in 80. let, ki jih na vinilkah več ni," je razkril načrte zasedbe za praznovanje visokega jubileja.

Prva mala plošča v slovenščini je bila njihova
Čudežna polja so bila namreč prva slovenska skupina, ki je svojo pesem v slovenščini izdala na mali plošči. "To je bila plošča Solze, ki je bila izdana pri RTV Beograd leta 1972 in je postala prva zlata mala plošča v Sloveniji. So Kameleoni že prej izdali eno, ampak tista je bila v hrvaščini," se spominja Gorazd Elvič in dodaja, da so ravno s to ploščo postali prepoznavni, prinesla pa jim je tudi številne nagrade.

Zasedba, ki je začela z rockglasbo, pozneje pa se, načrtno, kot je še razkril Elvič, preusmerila v bolj popularno glasbo, je sicer nastopila na vseh pomembnejših slovenskih in jugoslovanskih glasbenih festivalih, od katerih jim je v najlepšem spominu ostal splitski festival, saj je bil to, pojasnjuje Elvič, izjemno prestižen festival, na katerega so bili povabljeni le največji glasbeniki v Jugoslaviji.

Na začetku smo delali samo rokersko glasbo, npr. pesm Solze, potem pa je prišla smrt Johna Lennona. V naši glasbi se je namreč čutil priokus Beatlov, vadili smo tudi njihove skladbe ... bili smo eni najboljših izvajalcev Beatlov v Sloveniji. Potem pa je prišel še velik uspeh Poštarja in Anamarie ... tudi založba nas je spodbujala k komercialnim hitom, tako da smo potem imeli vedno vsaj enega, če ne dva komad bolj komercialna, včasih celo malo preveč, kar nas je na nekih delih kariere pri nekaterih kritikih mogoče tudi neupravičeno ožigosalo. Pri vsakem projektu smo namreč poleg dveh ali treh takšnih imeli tudi veliko kvalitetnih, kot so na primer Narkomanka, Dober dan, maj.
Časi so bili takšni. Mi smo dejansko potem imeli od 150 do 200 nastopov na leto po Sloveniji. Popolnoma drugi časi so bili za glasbo.
Z MMC-jem je delil tudi zanimivo anekdoto: "Ko smo nekoč za pet minut zamudili na nek nastop in nas je organizator okaral, se je meni, ne vem, kako, utrnil en odgovor, ki je potem postal legendaren. Rekel sem: 'Nič hudega, mi vedno začnemo s pavzo.'"
Čudežna polja sicer danes sestavljajo štirje člani izvirne zasedbe, zamenjala sta se le dva bobnarja - nazadnje se jim je tako pridružil Ivek Baranja -, kar pomeni, se še pohvali Gorazd, da se lahko po stalnosti zasedbe primerjajo s samimi Rolling Stonesi.

Od roka do popa načrtno. A tega ne obžalujejo.
Član zasedbe Čudežna polja (mimogrede, ime so si nadeli po knjigi The fields of wonder) pojasnjuje, da je bil prehod od roka do popa načrtovan. Na začetku, se spominja, so ustvarjali samo rokersko glasbo. "Potem pa je prišel še velik uspeh Poštarja in Anamari ... tudi založba nas je spodbujala h komercialnim hitom, tako da smo potem imeli vedno vsaj enega, če ne dva komada bolj komercialna, včasih celo malo preveč, kar nas je na nekih delih kariere pri nekaterih kritikih mogoče tudi neupravičeno ožigosalo. Pri vsakem projektu smo namreč poleg dveh ali treh takšnih imeli tudi veliko kvalitetnih, kot so na primer Narkomanka, Dober dan, maj in še veliko drugih."

Na vprašanje, ali kdaj obžaluje "prestop" v lahkotnejše glasbene vode, Elvič odločno odgovori, da ne. "Časi so bili takšni. Mi smo dejansko potem imeli od 150 do 200 nastopov na leto po Sloveniji. Popolnoma drugi časi so bili za glasbo," se spominja.

Danes številni ustvarjajo "glasbo brez duše"
Ob tem se je dotaknil tudi današnjega stanja na glasbenem prizorišču: "V Sloveniji imamo kar nekaj res dobrih glasbenikov, tudi med mladimi. Imamo pa tudi val mladih glasbenikov, ki ustvarjajo nekakšno glasbo brez duše, samo na beat, sintetično glasbo. To seveda ni pravi pristop, glasbo je treba ustvarjati s srcem, z dušo. Mislim, da mnogi mladi danes ne ustvarjajo glasbe tako, da bi npr. sedli za klavir ali pa v roke vzeli kitaro."

"Mi vedno začnemo s pavzo"
Z MMC-jem je Elvič delil tudi zanimivo anekdoto: "Ko smo nekoč za pet minut zamudili na nek nastop in nas je organizator okaral, se je meni, ne vem, kako, utrnil en odgovor, ki je potem postal legendaren. Rekel sem: 'Nič hudega, mi vedno začnemo s pavzo.'" Glasbenik ob tem pravi, da bo to uporabil tudi za naslov knjige o skupini, ki jo piše. Kdaj bo izšla, še ne ve, pav tako pa se še vedno ni odločil, ali jo bo napisal v obliki romana ali biografije, je razkril.

Čudežna polja sicer danes sestavljajo štirje člani izvirne zasedbe, zamenjala sta se le dva bobnarja - nazadnje se jim je tako pridružil Ivek Baranja -, kar pomeni, se še pohvali Gorazd Elvič, da se lahko po stalnosti zasedbe primerjajo s samimi Rolling Stonesi.

Še vedno rock`n`roll

Zlati hiti mix 1

Nekdo igra klavir

25 ur na dan

I love you, dokler si tu

Heja hej Viole (Himna NK Maribor)

Anamari