"Veliko noč so zelo zagnano praznovali v bolj cerkvenih časih. V Kraljevini Jugoslaviji in še prej v Avstro-Ogrski. Takrat je bil to praznik, ki je bil zelo verski in je bilo veliko – kar je značilno za velikonočni čas – ljudskih obredov in ljudskih verovanj, ki so se prepletali s Cerkvijo," je razložil etnolog in dodal, da je v socializmu vse to šlo iz programa.

"Čeprav so barve za jajca ves čas prodajali. To ni bil niti državni niti javni praznik, ljudje so pač hodili v cerkev žegnat jedi," je dodal Ovsec.

Včasih pa je se okoli spomladanskega enakonočja praznovalo novo leto, kar je veliki noči dalo še večji pomen. "Letos smo precej pozni z veliko nočjo, ker je tu 25 različnih datumov velike noči in ker je velika noč tudi dolg praznik – govoriva namreč o velikonočnem času, ki je od pepelnice do jutri in od jutri naprej do binkoštov," je pojasnil Ovsec.
Okoli velike noči pa je veliko več prireditev kot včasih. "Ker vsi iščejo, še posebej na deželi, svojo identiteto in tako prihaja do tega, da Slovenci delamo največje butare na svetu," je še dodal Ovsec v kratkem pogovoru za MMC.