Medtem ko pri tujih glasbenikih prevladujejo objave, s katerimi prikažejo kratke izseke iz snemanj novih videospotov ali skladb in družabna omrežja uporabljajo predvsem kot orodje, da svoje delo približajo oboževalcem, je v Sloveniji malce drugače.

Zakaj bomo - predvsem pri mlajših glasbenikih, ki so vzniknili iz resničnostnih šovov - prej videli objavo, kako skačejo po trampolinu za svojim dvoriščem, kot posnetek prihajajoče skladbe na SoundCloudu, smo povprašali strokovnjaka za komunikacijo na Facebooku Mateja Špeharja. "Objave so odvisne od ciljnega občinstva. V vseh medijih in v vseh poslih sveta je treba najprej ugotoviti, koga bi rad naslovil, in temu primerno moraš kasneje prilagoditi komunikacijo. Če je to najstniški idol na omrežjih, bo delil čisto druge vsebine kot neka velika zvezda, ki ji tega ni treba in si je že čez leta naredil svojo bazo oboževalcev."

Kot primer je Špehar izpostavil stran na Facebooku, ki so jo postavili za Jana Plestenjaka. "On je v 15 oz. 20 letih, kolikor je na prizorišču, že pred postavitvijo strani zgradil svojo bazo oboževalcev. Vse, kar smo morali narediti, je, da smo ljudi obvestili o njegovi prisotnosti." Drugače pa je pri najstniških zvezdah, ki vzniknejo iz resničnostnih šovov: "Ta oseba mora uloviti pravi trenutek in se soočiti s tem, da je vprašanje, ali se bo čez mesec na njenem profilu sploh še kaj dogajalo ali ne. Ali bo sploh še imela kaj povedati?"

Bližina z oboževalci ali polnjenje praznine?
Objave iz zasebnega življenja je mogoče razumeti kot delitev dela intime s svojimi oboževalci. Po drugi strani pa gre lahko le za polnjenje praznega prostora, ki nastaja v času med snemanjem novega materiala, s katerim se glasbenik predstavlja. "Če bi bil jaz svetovalec zvezdi v vzponu, bi svetoval, da ljudi, ki so mu naklonjeni, 'izkoristi'. Naj ji povejo, kaj radi poslušajo. Trik, ki smo ga uporabili pri nekem slovenskem glasbeniku, je bil, da je objavil besedilo na svoji strani na Facebooku in oni so izbrali naslov zanj. Oni so ga vzeli za svojega, saj so ga soustvarili."

Strokovnjaki opozarjajo, da so največje napake, ki jih uporabniki na omrežjih, kot je Facebook, naredijo, istočasno objavljanje istih vsebin na vseh omrežjih, kjer so prisotni; prodajanje svojih izdelkov; objavljanje povezav brez pripisov; prošnje za 'všečkanje'; pošiljanje zasebnih sporočil svojim oboževalcem.

"To je potem trobilo. Enosmerna komunikacija: jaz govorim tebi, ti pa sprejemaš mojo informacijo. Omrežja so namenjena dvosmerni komunikaciji. Jaz nekaj prosim ali vprašam, vi pa meni odgovorite. Mogoče so prav zato sodobni mediji tako popularni," pojasnjuje Špehar.

Objave na Facebooku se tako ne morejo primerjati z objavami v tračarskih revijah. "Ko ti v neki reviji prebereš trač, da si je slavna zvezda zlomila nogo, ko je šla s Šmarne gore, si rečeš: 'Prav. Ta revija je res neumna oz. jaz sem še bolj, ker jo berem.' Na omrežjih pa imaš možnost, da pokomentiraš: 'Pa dobro, a si tako štorast, da si padel?' ali 'A si zdaj v redu?' In mnogo slovenskih glasbenikov se ne zaveda, da je to dvosmerna komunikacija," je prepričan Špehar.

Dobrodošli na koncertu
Lep dokaz različnega dojemanja vsebine so koncerti. Špehar priznava, da so odzivi skoraj zanemarljivi, ko na omrežjih, pri katerih nastopa kot svetovalec, objavijo datume novih koncertov. Drugače pa je, ko objavijo fotografijo z nastopa. "Navdušenje je veliko. Ko objavimo fotografijo glasbenika na odru, se veliko ljudi označi na njej ali pa pokomentira, kje so oziroma da jih ni. Če zna to glasbenik izkoristiti, je zlata jama."

Kot primer dobre komunikacije je izpostavil ameriško pevko Pink in njene objave na omrežju Instagram, iz katerega pa se je izpisala po spremembi pravil Instagrama, da mu uporabnik daje pravico, da po svoje uporablja vsebino na svojem omrežju. Uporabo, s katero Instagram zasluži, ni pa mu treba uporabniku plačati nobenega nadomestila. "Do takrat je bila ona 'carica', ker je slikala, kako pije zvečer viski z možem. Potem se je slikala pri frizerju. Objavljala, kako je srečna ali pa jezna na moža. Vse je delila z nami. In ti imaš občutek, da je Pink tvoja prijateljica, saj takšne stvari zaupaš prijateljem. In ko ima on koncert, ga greš seveda podpret. Takšen odnos bi moral glasbenik zgraditi," pravi Špehar.

In zakaj slovenski glasbenik še ni "prijatelj" z vsemi? "Zato, ker jih večina še ni ugotovila, zakaj so nova omrežja. Prepričani so, da je to še eno dodatno trobilo za njih. Ampak ni. Uporabnik mora dobiti občutek, da je glasbenik prijatelj, s katerim gre lahko na kavo - z neko distanco," je dejal.

Bližina pa je lahko dvorezni meč: oboževalec lahko zaradi tega postane preveč domač s svojim idolom: "Ko smo lani pomagali pri vodenju Facebook strani za Rock Otočec in smo izpostavili Francija Keka, je dal takšen občutek, da ko je preteklo leto imela neka obiskovalka težave na blagajni s svojo vstopnico, je zahtevala Keka, ker sta 'frenda na Facebooku' in tam klepetata."

Objave kot sredstvo promocije?
Po drugi strani pa so primeri, ko javne osebe družabna omrežja izkoriščajo. Objave kmalu postanejo osrednja vsebina v najrazličnejših medijih. "Neka slovenska glasbenica je bila pred časom v Beogradu in je bil potres. Slučajno sem se z njo pogovarjal preko Skypa in okoli pol enih zjutraj je kar naenkrat izginila. Čez eno uro je prišla nazaj in rekla, da je bil potres. Spodbudil sem jo, da objavi fotografijo. Res jo je. Naslednji dan so jo klicali trije mediji, ki so jih zanimale podrobnosti o potresu. In tako oseba na nek način sama usmerja vsebine, ki jih želi deliti z javnostjo. Zakaj bi jaz klical novinarja, da se mi je nekaj zgodilo? Novinarju vržeš vabo in zagrabi," pojasnjuje Špehar in zaključuje: "Na prefinjen način lahko delaš zelo dobro promocijo - ponujaš male koščke in potem jim daš celo zgodbo, ko 'zagrabijo'."