Mama Mia! se po svetu izvaja v več kot 20 jezikih in slovenščina je eden izmed njih. Predvsem zaradi trme enega človeka – producenta Jureta Franka, ki je vztrajal šest let, da je pridobil licenco za uprizoritev muzikala pri nas. "Za vsako dobro stvar se splača potruditi. Ko sva ga šla s Simono prvič gledat v London, sva rekla, da je to muzikal, ki bi ga absolutno delala. Takoj sem poskusil dobiti pravice, ampak se najprej dve leti niso odzivali," je priznal Franko. Eno leto po premieri je slika drugačna.
Na prvo izmed dveh razprodanih predstav, ki bosta na sporedu v središču Ljubljane 17. in 18. junija, prihajajo med občinstvo tudi predstavniki avtorjev izvirne predstave. "Zdaj vse zanima, kaj se dogaja v Sloveniji, da ljudje množično hodijo gledat Mamo Mio!," je z nasmeškom priznal Franko.
Slovenija je po uspehu muzikala Cvetje v jeseni z Mamo Mio! prišla še korak bližje smernicam po svetu, kjer je muzikal že ustaljena zvrst za privabljanje množic. "Slovenci nismo nič drugačni od preostalega sveta. Odziv na Mamo Mio je presenetil vse že na začetku – od začetka izvirne premiere. In videti je, da sledimo temu trendu in nihče nima prave razlage, zakaj je tako uspešna pri nas," je priznal Franko in dodal: "Gre za ravno pravšnjo mero znane glasbe in zgodbe. Gre za muzikal, s katerim se lahko poistovetijo mame, očetje in hčerke. Gre za mešanico stvari, ki je ustvarila magijo."
A naloga ustvarjalcev slovenske različice muzikala ni bila enostavna. Njihova naloga je bila, da prenesejo muzikal v slovenski prostor na način, ki bo Slovencem razumljiv. "Zame je bila največja uganka, kako bodo ljudje sprejeli pesmi, ki jih poznajo v angleškem jeziku. Ker nimamo pravic za predvajanje ali izdajo cedeja – ker nam avtorji ne dovolijo -, smo bili v dvomih, kako bodo skladbe sprejeli gledalci, ki jih bodo prvič slišali. Bil sem skeptičen pri prevodih tujih pesmi v slovenščino. Redke so narejene res dobro in tu je zagotovo Tomaž Domicelj ustvaril mojstrovino,"je poudaril Franko.
Podobno meni tudi za hrvaško in srbsko različico. O muzikalu Mama Mia! tako lahko govorimo kot o regionalnem fenomenu, saj je zagrebška produkcija muzikala, ki se izvaja v gledališču Komedija, v maju doživela sto uprizoritev, medtem ko je beograjska produkcija, ki se izvaja v gledališču Terazije, konec junija praznovala 50. uprizoritev. "Osnove za ta besedila delal Branko Đurić – Đuro, in ko sem jih poslušal prvič pri njem doma, sem se že tam parkrat zjokal. Rekel sem, da če tega ne bodo ljudje čutili, bo nekaj narobe," je priznal Franko.
Producent je ob tem opozoril na to, da si je v Beogradu izvirnik muzikala ogledalo zelo malo ljudi – dobil je sloves najmanj obiskanega muzikala, ki je bil odigran v izvirniku. "Tudi Slovenci se redko odločijo, da gredo v Trst ali na Dunaj, ko pride izvirna zasedba. Mogoče gredo v London, ker je to del kulturnega turizma. Pri nas pa je veliko širše občinstvo prav zaradi tega, ker je zadeva v slovenščini," je prepričan producent.
Priznana avtorska ekipa
Franko je k sodelovanju na začetku povabil znana domača in tuja umetniška imena, med katerimi so režiser Jug Radivojević, kantavtor Tomaž Domicelj, koreografinja Mojca Horvat, scenograf Aleksandar Denić, kostumografa Bojan Nikitović in Srđan Perić ter glasbeni vodja Patrik Greblo.
"Mogoče je bila edina razlika ta, da je to muzikal, ki ni napisan na mojo kožo, ker je malce bolj kičast. Po drugi strani pa je velik izziv, kako se iz tega, kar sem videla na Broadwayu in West Endu, narediti kaj več. Zelo sem se veselila treh deklet – Simone, Alenke in Damijane. Ta igralski del je bil dovolj enostaven," je priznala Horvatova, ki se z muzikali srečuje že več kot 30 let.
Zanjo je bil največji izziv plesno-pevski zbor, ki v izvirniku nima kakšne večje posebne zgodbe. "Izmislila sem si posebno skupino za spremljevalne vokalistke, ker mi je bila škoda, da dekleta stojijo za odru. In glede na to, da hodim veliko sredozemskih otokih in srečujem domorodce, mi je manjkal ta segment na odru – nekdo, ki predstavlja Grčijo in opazuje grški zbor," je priznala Horvatova.
Številčna ekipa, ki je postala družina
Zbor je tako le del 45-članske ekipe, v kateri v naslovni vlogi nastopajo Simona Vodpivec Franko, Lea Bartha Pesek, Alenka Godec, Damjana Glavšek, Uroš Smolej, Gojmir Lešnjak – Gojc, Marjan Bunič in Matjaž Kumelj. V vsaki predstavi bend v živo zaigra 27 pesmi, predstavo pa realizira več kot 60 ljudi.
Toda podatki, da si je muzikal v Hali Tivoli ogledalo 10.000 ljudi in v Križankah vse skupaj več kot 25.000 obiskovalcev, govorijo zase. "Muzikal je ena hecna zvrst, kjer vsi govorijo o njem malce podcenjevalno, toda gre za zelo resno in zahtevno zvrst. Mislim, da je ena stvar zagotovo, da se kakovost muzikalov pri nas dviguje. Izvedbena kakovost. Je pa muzikal pri nas obstajal že prej, toda to je ena sproščujoča zvrst, ki jo greš z veseljem pogledati in običajno, če ni res 'zatežen' muzikal, ga zapustiš dobre volje," je o fenomenu muzikalov pri nas dodal Franko.

Muzikal za zadržano slovensko občinstvo
A čeprav je v svetu muzikal način sprostitve, je slovensko občinstvo – kot ugotavlja Franko – še vendo malce zadržano. "V Ameriki in Angliji na koncu vsi vstanejo – plešejo in pojejo, ker se pridejo zabavat. Nam je še malo nerodno, ampak mislim, da prav z Mamo Mio! vnašamo ta element večje sproščenosti. Čeprav imamo zelo zanimive zgodbe iz predstav, ko ljudje vstanejo in jih tisti zadaj vlečejo dol, češ da gledajo. Ljudje pa bi radi vstali in zaplesali. Toda ta trend se sprošča in je to lepo videti, da ni treba v London, da na koncu predstave vstaneš in zažuraš," na koncu doda Franko.
A muzikal že hiti v novo leto – mogoče pa bo z njim še več sproščenih trenutkov.