Pustna nedelja je bila po vsej Sloveniji v znamenju že tradicionalnih karnevalov in povork, svoj vrhunec pa je doživelo tudi znamenito ptujsko Kurentovanje.

Na 53. mednarodni pustni povorki na Ptuju se je predstavilo več kot 4.000 pustnih likov iz enajstih držav, med njimi več kot 700 kurentov. Ptujske kurente so prvič obiskali tudi njihovi prijatelji kožuharji iz Bolgarije, prav tako s poslanstvom preganjanja slabega in prinašanja dobrega.

Ptujski župan Štefan Čelan je v kurentovi opravi dejal, da gre pri ptujskem dogajanju predvsem za to, da pomagajo osrečevati ljudi, takšen duh pa bi po njegovem moral v Sloveniji zavladati vseh 365 dni v letu. Sicer pa je znova poudaril, da ne drži najbolj trditev, da kurenti odganjajo zimo, pač pa slavijo vse štiri letne čase. "Več kot polovica sveta se sploh ne zaveda, kaj so to štirje letni časi. Naš običaj je zahvala zimi in povabilo ter čaščenje pomladi, saj nismo zimska redarska služba," je dejal Čelan, ki ga žalosti zgolj to, da sta pred njimi le še dva dneva tega čudovitega obdobja.

Pusta bodo namreč pokopali v torek, ko bo princ karnevala svojo oblast vrnil ptujskemu županu, ostanke pusta pa bo odnesla reka Drava.

Butalske olimpijske igre
Coprnica Uršula, Zmaj, Butalci in ostali pustni liki pa so danes v Cerknico privabili okoli 10.000 obiskovalcev. Letošnji karneval so organizatorji poimenovali Butalske olimpijske igre, poleg cerkniških maskot pa so se v njem pokazale tudi gostujoče skupine, med drugim koranti Demoni.

V povorki, v kateri je sodelovalo okoli 1.000 ljudi, so se predstavili tradicionalni cerkniški oziroma butalski liki, od coprnic, zmaja z jamskimi ljudmi in Ščuke Velikanke do podvodnega moža Jezerka in polhov s hudičem. Manjkali niso niti Hribci, za vragolije pa so tako kot vsako leto poskrbeli Butalci. Cerkniškim likom so se na karnevalu pridružile gostujoče skupin, med njimi nepogrešljivi koranti pa Orači iz Okiča, kamela iz Iške vasi in labodi iz hrvaškega Čabra.

Na letošnjem karnevalu se je prvič predstavilo šest novih butalskih likov, ki jih je izdelal Maksimiljan Rot, ostale like pa so prenovili in prebarvali. "Figure smo renovirali v novi pustni hali, v kateri figure hranimo vse leto," je povedal Miha Jernejčič iz Pustnega društva Cerknica. Dodal je, da je za naslov letošnjega karnevala odgovoren Lukec Svetvidel, ki je potoval po vsem svetu in v Butale med drugim prinesel idejo o olimpijskih igrah: "Za pusta pa vedno premagujemo zimo in letos smo se odločili, da jo premagamo na športen način. Zima tekmuje v vseh disciplinah, zviti Butalci pa so naredili discipline, v katerih vedno izgubi in bo z nehvaležnim četrtim mestom poklapano odšla."

Pustne norčije bodo v Cerknici-Butalah zaključili na pepelnično sredo, ko bodo Pusta zažgali in ga vrgli v Cerkniščico. Pustni teden se je sicer začel na debeli četrtek, ko je cerkniški župan Marko Rupar oblast za teden dni predal butalskemu županu, v petek pa je namesto tradicionalne prireditve TV Čohovo občinstvo zabaval Matjaž Javšnik. Najmlajši so na svoj račun prišli na sobotni otroški maškaradi, vrhunec dogajanja pa je bil današnji pustni sprevod.

V Šenčurju Godlarji ...
Največjo gorenjsko pustno povorko pa so tudi letos pripravili šenčurski Godlarji, ki so oblast v Šenčurju prevzeli konec januarja. Godlarji so popoldne v Šenčurju s približno 25 različnimi vozovi pod satirično lupo postavili gospodarske, športne in kulturne zaplete ter škandale. Pustno povorko v šenčurju si je sicer ogledal tudi predsednik RS Borut Pahor.

... v Cerknem laufarji
Na ulicah Cerknega pa si bo danes mogoče ogledati tradicionalni sprevod laufarjev.

Pogled v zgodovino
Pustovanje ima svoj izvor v predkrščanski dobi in je povezano s kultom prednikov in čaranjem rodovitnosti. Rimljani so se ob nekaterih priložnostih šemili v sredozimskem in predpomladnem času. Kljub nasprotovanju Cerkve so se zabave s šemljenjem nadaljevale. Pod vplivom italijanskih karnevalov pa so se v renesansi prenesle na čas pred 40-dnevnim postom.

Na slovenskem podeželju so se skozi stoletja izoblikovali različni šemski liki, kot so kurenti na Ptujskem in Dravskem polju, v Halozah in Slovenskih goricah, lavfarji v Cerknem, škoromati na območju Brkinov, mačkare v dobrepoljski dolini na Dolenjskem ali pustovi v Drežnici in okolici, je zapisano v knjigi Sto srečanj z dediščino na Slovenskem.

V priloženih videoposnetkih na desni strani si lahko ogledate reportaže dopisnikov Televizije Slovenija - Franja Pižmoht je obiskala Ptuj, Matevž Podjed Cerknico, Miro Štebe pa Vir pri Domžalah. V spodnjih fotografijah pa najdete utrinke iz Šenčurja.