Obiskovalci so lahko uživali v več kot 130 urah kulturno-zabavnega programa, in to na kar petnajstih prizoriščih, kjer je nastopilo približno 1.200 nastopajočih iz 12 držav in štirih celin.

Mednarodni festival je predvsem etnoglasbeno in folklorno obarvan, a s programom stremi k raznolikosti, povezovanju tradicionalnega z modernim ter k multikulturnosti.

"Glede na zgodovino festivala je zagotovo zelo pomembno in v bistvu morda tudi pomembneje, da ohrani svojo tradicijo, ki se kaže predvsem v programu, ki obsega folklorne nastope," je za MMC dejala predstavnica organizatorjev, Urša Flek.

"Tradicija in izročila imajo v Beli krajini precejšnjo težo, ki je tudi v zavesti ljudi močno zasidrana, in starejši jo rade volje prenašajo na mlajše rodove."

A vseeno so imeli v mislih tudi mlajšo generacijo. Tako je s selitvijo festivala v staro mestno jedro zagon dobil EtnoFolkFest, ki ga je gostil grajski atrij. Mlado občinstvo je poleg glasbenih gostov, kot so Happy Ol'McWeasel, Pero Lovšin in Španski borci ter Prismojeni profesorji bluesa, pritegnila tudi prav posebna 3D-projekcija. "3D-projekcija je na pročelje zidu črnomaljskega gradu na inovativen način z vizualizacijo spremila zgodbo o Zelenem Juriju, zgodovini mesta Črnomelj in festivalu Jurjevanje v Beli krajini."

Sreča z vremenom
"Na 53. jurjevanju v Beli krajini je bilo zelo poletno vreme, kar v istem obdobju ni držalo za preostale dele Slovenije in tudi Bele krajine." Z obiskom festivala so organizatorji zadovoljni in ocenjujejo, da se je v petih dneh zvrstilo približno 10.000 obiskovalcev.

Črnomelj je bil preplavljen z barvitimi folklornimi kostumi, folklorniki, glasbeniki, z različnimi jeziki in kulturami, predvsem pa z ljudmi in otroškim direndajem. Otroci so bili najbolj navdušeni nad zabavo s čarodejem Sam Sebastianom, cirkuško delavnico in cirkuško promenado ter drugimi podobnimi delavnicami.

"Mladi so se zabavali na večernih nastopih Vodomcev, Vaških veseljakov in na EtnoFolkFestu, kjer so nastopili Prismojeni profesorji bluesa, Pero Lovšin in Španski borci, Happy Ol'McWeasel," dodaja Urša Flek.

Na jurjevanju je nastopilo sedem otroških folklornih skupin in osem slovenskih oziroma belokranjskih folklornih skupin, v sklopu festivala pa je potekalo tudi 38. srečanje godb in pihalnih orkestrov Dolenjske in Bele krajine - 11 gostujočih godb oz. 300 godbenikov je počastilo 150 let domače Godbe na pihala Črnomelj.

Obujeno staro mestno jedro
"Črnomaljsko mestno jedro je bilo najverjetneje že stoletja prizorišče jurjevega, praznika začetka pomladi."

Nekoč je jurjevo potekalo vsako leto 23. ali 24. aprila, prvi pa ga je leta 1839 kot "pomladansko praznovanje v Črnomlju" opisal domačin Janez Kapele. Organizatorji so se bili sicer h koreninam v staro mestno jedro primorani vrniti zaradi finančnih težav, a to nikoli ni vplivalo na sam program, ki je z novim prizoriščem postal še bogatejši in obsežnejši.

Sprememba lokacije je prinesla tudi zaprtje starega mestnega jedra za promet v celotnem času prireditve. "Če sta bila lani pola za in proti še nekako izenačena, so letos podporniki nove lokacije v precejšnji večini." Poudarjajo, da je jurjevanje festival, ki obudi belokranjsko mesto ter daje možnost ljudem, da se kulturno izobražujejo, postanejo dejavni in kreativni. "Jurjevanje je tako res pravi festival, s poudarkom na folklori in promociji Bele krajine."

Ne glede na močno ukinjanje slovenskih poletnih festivalov organizatorji obljubljajo, da se bo jurjevanje naslednje leto zagotovo vrnilo.