Napolnili so namreč Festivalno dvorano, saj je irsko veleposlaništvo ob prihajajočem dnevu svetega Patrika, ko se ves svet obarva v zeleno in nazdravi, pripravila praznovanje.

Kot se za Irce, ki slovijo kot veliki veseljaki, tudi spodobi, so za uvodni nagovor porabili le nekaj borih minut, nato pa oder prepustili temu, zaradi česar so gostje tudi prišli - irski glasbi. Prav tej, ki je lahko na trenutke melanholična, že v naslednjem hipu pa zaradi nje zaigra duša in zasrbijo pete.

Moči so združili irska glasbena virtuoza Dónal Lunny in Pádraig Rynne ter domača skupina Noreia, predstavile pa so se tudi plesalke iz ljubljanske Šole irskega plesa. In prav ob njihovih točkah je občinstvo najbolj bentilo nad postavitvijo v dvorani. Stoli so bili namreč nameščeni v ravne vrste drug ob drugem kot v gledališču in če je bil pogled na dvignjeni oder še omogočen, pa so dodobra zakrivali tistih nekaj kvadratnih metrov parketa pod njim, ki so ga organizatorji namenili plesišču.

Videl se je sicer zgornji del trupa deklet, a kaj ko pri irskih plesih za tisto pravo čarovnijo poskrbi gibanje nog, ki pa so ostale zakrite za vsemi sedečimi silhuetami pred vami.

Irski ples ni samo skakanje
Šolo irskega plesa je pred več kot 10 leti ustanovila Joan McIntyre, ki je pred tremi leti odšla živet spet na Irsko, vodenje pa je prevzela Katja Granda, ki je bila pri šoli že od samega začetka. Prej je bila v drugih plesnih vodah, nato pa so jo navdušili znani šovi, kot so Lord of the Dance in Riverdance, zato je začela poplesavati najprej sama doma, pozneje pa še v šoli. McIntyreva je v njej hitro prepoznavala potencial in kmalu se je tudi sama znašla v učiteljski vlogi.

Šola ima danes okoli 60 učencev obeh spolov in vseh starosti, v skupini za nastopanje pa jih je 13. "Sama dekleta smo v njej, imele smo enega fanta, pa nam je ušel," potoži Granda.

Največ dela imajo seveda v času okoli dneva svetega Patrika, ko jih vabijo na številne nastope po vsej Sloveniji, sam praznik pa bodo letos preživele na gostovanju v Sarajevu, kjer bodo z lastno točko nastopale v petek in soboto. Na tak nastop so se pripravljale zadnje tri mesece dva- do trikrat na teden, v šoli je tečaj sicer enkrat tedensko, imajo pa tudi dodatne treninge posameznih veščin.

"Ljudje si pogosto mislijo, da je to lahko, ker 'saj samo nekaj skačemo', ampak irski plesi so zelo zahtevni - tako tehnično kot v smislu telesne pripravljenosti in vzdržljivosti. Tem plesom se zagotovo lahko reče tudi šport, veliko je skakanja, treba je vključiti številne mišice, tako kot pri baletu je zelo pomembna drža nog in tehnično so zelo zahtevni, če jih hočeš pravilno izvajati," za MMC poudari plesalka.

V irskih plesih je sicer struktura že narejena - razvrščeni so v začetne, nadaljevalne in napredne, nekateri koraki so vnaprej določeni, pojasnjuje sogovornica. Znotraj njih so različni ritmi oziroma "jigi", obutev pa je lahko mehka, baletnim copatkom podobna ali trda, kar so čevlji za step.

Občinstvo je sicer pri miru, toda navdušeno
Med samim koncertom je bilo v ozadju dvorane, ki so jo nekateri izkoristili za prostor za lastno poplesavanje ali vsaj za trkanje z nogo ob tla med srkanjem guinnessa, med stoječimi slišati presenečene komentarje, zakaj vsa dvorana sedi pri miru - češ da so to ritmi, ki človeka preprosto morajo dvigniti na noge. A Grande to ne preseneča. "Slovenci smo občinstvo, ki pogosto sedi in je čisto pri miru, zato že misliš, da jim ni bilo všeč, po nastopu pa pridejo vsi navdušeni čestitat, kako super se jim je zdelo," se posmeji.

Domače občinstvo, podobno kot ona, opišejo tudi pri Noreii, ki jo sestavljajo glasbeniki, ki preigravajo irsko, škotsko in bretonsko glasbo. Nastopajo v lokalih in pubih po vsej Sloveniji, poleti se preselijo na festivalske odre, lani so se udeležili tudi enega največjih festivalov keltske glasbe, ki ga je gostila Španija. Tudi oni slovensko občinstvo opišejo podobno kot Granda: "Slovenci zelo radi sedijo in gledajo, po nastopu pa pridejo do tebe in te hvalijo. Očitno je to njihov način uživanja v glasbi, ko se navadiš tega, potem gre," so dejali za MMC.

V znamenju irske glasbe bodo tako tudi prihodnji dnevi, praznovanja bodo dosegla vrhunec v soboto, ko bo dan svetega Patrika in se bodo po svetu zvrstile številne parade, z zeleno svetlobo se bodo obarvale tudi svetovne znamenitosti, največja gneča pa bo seveda v pubih - kot običajno bodo na sporedu "pub crawli" oziroma lazenja od pivnice do pivnice, po domače.

Nekaj utrinkov iz Festivalne dvorane si lahko ogledate v priloženi fotogaleriji!