V slovanski mitologiji najvišji bog Perun, ob njem pa še Živa, Veles, Morana, pa tudi jaga baba in korant so osrednji liki ledene razstave Ledena dežela.

Ledene skulpture, ki so nastale iz 60 ton ledenih blokov in v višino merijo do tri metre, ob vodnem parku Atlantis v Ljubljani prikazujejo življenje Slovanov. Naši predniki so po besedah organizatorjev živeli skupaj z naravo in z njo povezanimi običaji. Ti so jim pomagali razumeti svet, v katerem so živeli.

"Letos smo šli še malo dlje v preteklost. Raziskali smo čase in verovanje Slovanov, odkrili tudi nekaj bitij, ki jih poznamo še iz časov pred Slovani, kot sta jaga baba in korant. Te bogove in mite smo nato upodobili v ledenih skulpturah," je povedala vodja projekta Ledene dežele Helena Rismondo.

Kot je dodala, so upodobili bogove z njihovimi atributi. Bog Veles ima na primer ob sebi volka, Perun kot najvišji in najmogočnejši slovanski bog pa v rokah drži strelo. Upodobili so tudi slovanske vodne vile rusalke. Po besedah Rismondove so poleg upodobitev v Ledeni deželi tudi razlage, v katerih so umetniki predstavili svoj osebni vidik slovanske mitologije.

Ledene skulpture izpod rok ledenih mojstrov so nastale v manj kot mesecu dni. Kot je povedala Rismondova, je skulpture izdelovalo 11 kiparjev, med njimi sta bila dva umetnika iz Katalonije in dva iz Finske oziroma Rusije. Uporabili so običajno orodje - električno verižno žago, kotne brusilke, rezkalnike, ročna dleta in žage, za končno oblikovanje pa tudi likalnik in fen.

Kot vsako leto bosta v Ledeni deželi tudi ledeni tobogan in ledeni labirint. Odrasli pa se bodo lahko "pogreli" v ledenem baru. Kot je razložila Rismondova, bo nekoliko drugačen le razpored Ledene dežele. Letos so si jo zamislili kot preplet zgornjega in spodnjega sveta.

Tema Slovanov je nekakšno nadaljevanje lanskega leta. Lani so namreč prikazali dekadentno srednjeveško življenje na ledenem gradu ob magičnem ledenem gozdu.