Piše se leto je danes nekaj čisto drugega - skupaj s pestro izbiro dogodkov se bojuje za svoje mesto in obiskovalce znotraj (krajšega) Lenta.

21. izvedba nekoč največjega enodnevnega štajerskega rockovskega dogodka je bil osrednji motiv za MMC-jev obisk Maribora v času Lenta, toda čar festivala ob Dravi je prav v tem, da se po navadi prvotni cilj porazgubi v raznoliki ponudbi.

Večer pred zadnjim dejanjem festivala, ko bo štajersko prestolnico poleg vpadljivih luči na vrtiljaku ob Dravi razsvetlil še ognjemet, se je naša pot začela na najokusnejšem odru Lenta - SladoLentu. "Najbolje je, da se sprehodiš mimo treh stojnic in preveriš ponudbo in se odločiš za najboljšo," je bil nasvet lokalnih sladokuscev.

Predzadnji dan so lahko obiskovalci izbirali med tremi ponudniki kreacij street food. Za 3,5 evra so lahko izbirali med kreacijami Damjana Finka (Gostilna na gradu), ki je tokrat ponudil goveji tatar z ikrami, majonezo oljčnega olja in briošem ter brancinov tatar s kremo inčunov, šparglji in tartufi. Ponudbo sta dopolnjevali kreaciji Lene Klinar in Primoža Gregoriča (Domačija Gora pod lipo), kjer so lahko obiskovalci izbirali med jagnječjimi zavitki s tahini-jogrutom in ledeno malinovo torto s poprovo meto. Kvoto sladic - po katerih je bilo največ povpraševanja - pa je dopolnil Ivan Kastelic (Dnevni bar pr' Mrtinet) s čokoladno kroglo, nadevano s čokoladnim moussom, jagodami in prelita z jagodnim prelivom. Sicer pa je Kastelic ponudil še ličnice krškopoljca s česnovo kremo, drobljenimi ocvirki in peteršiljevim oljem.

Pregovorno najbolj oblegan oder v večernih urah - preden se začnejo koncerti - pa je tudi prva kulinarična postojanka na festivalu, ki vsak večer preneha delovati prej kot ostale. Tako ostane obiskovalcem še vedno preverjena ponudba mesa na žaru in pic, kjer se cene gibljejo od osmih do dveh evrov. Ne manjka niti stojnica z japonskimi dobrotami in seveda nepogrešljiva pečena koruza za dobrih 2,5 evra.

A boj za pozornost obiskovalcev lokalov ob Dravi in mimoidoče sprehajalce se ob sončnem zahodu začne na glasbenih odrih. Če vas sinoči ni zadovoljila že ponudba bluza na Jurčkovem odru pri vodnem stolpu, je bilo treba narediti le nekaj korakov naprej, kamor so vabila imena Koala Voice, Brkovi, Edo Maajka in Kultur Shock.

Zmagovalci prve izvedbe Špil lige, ki jih je pot lani vodila po festivalih Reeperbahn v Hamburgu, Waves Vienna in Waves Bratislava na Dunaju in Bratislavi, Eurosonic Nordeslaag v Groningenu ter Tallinn Music Week v estonsko prestolnico, so dobili precej nehvaležno nalogo naznanjanja začetka 21. izvedbe Piše se leto na precej manjšem prizorišču, kot je dogodek potekal včasih.

"Festival Piše se leto, ki se je tretje leto odvijal v okviru Festivala Lent na Večerovem odru, je očitno dobil svoj pravi prostor, tako programsko kot tudi med obiskovalci, ki so mu letos spet izkazali izjemno podporo in popolnoma zapolnili prizorišče ob Dravi na prostem. Veseli nas, da ideja Smiljana Krežeta živi dalje, usmeritev, da se festival pomakne in postane nekoliko manj 'mainstreamovski', dogodek pa samo pridobiva kakovost in veča možnosti za nadaljnji razvoj festivala znotraj osrednjega štajerskega Festivala Lent, ki je pokazal veliko mero razumevanja in nam nudi pravšnjo podporo, da se lahko razvijamo tudi v prihodnje. Zaradi spremembe lastništva lokacije, kjer se odvija Piše se leto in je postavljen Večerov oder, ostaja sicer nekaj negotovosti v prihodnje, obenem pa je to zato toliko večji izziv in motiv za delovanje in razvoj festivala," je pojasnil Luka Kreže, sin pokojnega Smiljana Krežeta - gonilne sile dogodka Piše se leto.

Prvo dejanje s Koala Voice
Pomik stran od "mainstremovskih" tokov je tako v štajersko prestolnico pripeljal dva stara znanca in dva novinca. Koala Voice so počasi zbirali pod odrom svoje sledilce ob skladbah, kot so inštrumentalna Dirty Koala ter udarnejši The Good Old Days in Nothing. Veliko obiskovalcev pa se je pred vhodom na prizorišče spraševalo, kdaj bodo nastopili Kultur Shock, in se obotavljalo, ali bi plačali deset evrov vstopnine.

Zamudili pa so lep dramaturški lok s skladbami Koal s prvenca, ki ga je s svojo interpretacijo (pri tem je treba omeniti skladbi Slovenske Železnice, Bird Shit in Wild Dancer) gradila pevka in kitaristka Manca Trampuš, nadgradili pa so ga še s kitarskimi solažami Domna Don Holca in atraktivnostjo Tilna Prašnikarja na baskitari. "Super je, ker je Lent v Mariboru, in sem se radi vračamo, ker imamo same lepe izkušnje in lepo je igrati poleg večjih tujih skupin, da vidiš, kako oni delujejo na tujih odrih," je ob koncu nastopa dejala Trampuševa.

Po pričakovanjih se je na mariborskem odru znova najbolje znašel raper, razpet med Tel Avivom in po novem Zagrebom (kamor se seli) Edo Maajka. Toda še pred njim so oder zavzeli hrvaški pankrokerji, ki se radi spogledujejo s turbofolkom, iz Zagreba. "Prijatelj nam je na začetku napovedal, da bomo največ igrali v Sloveniji, toda izkazalo se je ravno obratno. Ne vem, zakaj je prišlo do tega. Na slovenski trg smo prišli nazadnje - od vseh nekdanjih držav nekdanje Jugoslavije," je dejal kitarist skupine Brkovi Žorž.

Zakaj je skupina tako priljubljena predvsem v Srbiji in na Hrvaškem, ni težko razumeti - v ospredju je njihova neposrednost, ki pa je z nagovori pevca Shamsa 69 velikokrat predrzna in tudi odbijajoča, kakor se je izkazalo sinoči. Toda kljub vsemu je občinstvo prepevalo z njimi skladbe Bolje, da sam s frendovima pio rujno vino, Kurvo prokleta ter Opasno, da drogiram.

Polno prizorišče ob Edu Maajki
Prvo ime nekoč osrednjega rokerskega festivala je bil letos Edo Maajka, ki je priznal, da se rad vrača na Lent. Letos ga je pot pripeljala skupaj s skupino Kultur Shock, s katerim so pripravili manjše sodelovanje. "Občinstvo bolj ali manj pozna moj repertoar, tako da je z njimi bolj vznemirljivo," je priznal raper.

"Izziv mi je odpirati nove teme, toda paradoks je v tem, da se te prekrivajo s starimi. Imam veliko starih skladb, ki popolno opisujejo stanje v pokrajini danes. Ko začnem pisati nekaj novega, si grem sam sebi na živce, ker se ponavljam. Zato neham. Ves čas iščem nov zorni kot, kako bi pojasnil stvari, ki jih želim poudariti," je še dodal raper, ki še v tem letu načrtuje nov album. Dve izmed prihajajočih skladb (med njimi tudi nov plod sodelovanja s producentom Kooladom - No pasaran) je predstavil tudi med svojim polurnim repertoarjem, kjer seveda niso manjkale preverjene uspešnice, kot so Bomba, No sikiriki, Trpaj in RaTaTa.

Raper, ki se zdaj seli v Zagreb, priznava, da mu je življenje v Izraelu dalo številne izkušnje. "Dokazal mi je, da so vsa s*** v svetu več ali manj ista. Samo odstotek je različen. Drugače pa so vse težave enake - vsi imajo težave z drugačnimi, z nezaupanjem, s sovraštvom in strahom. In zdaj so naše težave - balkanske - postali globalne," je še dodal na koncu sinoči Edo Maajka.

Raper se je od razgretega občinstva poslovil s skupnim prepevanjem Is This Love Boba Marleyja in se pozneje pridružil na odru še enim starim znancem Lenta - skupini Kultur Shock. "Maribor je prelepo mesto in tudi ljudje. Prelepo je, ker je celo mesto vključeno v Lent - in ne samo zaradi glasbe. Celo mesto je živo, in to je treba ohraniti. Zavedam se, da imajo tako kot vsi, finančne težave, toda za festival se je treba boriti," je za MMC dejal pevec Gino Srdjan Yevdjevich.

Zaključek s starimi znanci Kultur Shock
Skupina se je vrnila na slovenske festivale (srečevali smo jih lahko tudi že na Rock Otočcu in Schengenfestu) v 20. letu delovanja. "Mi smo pankrokerska skupina, ki se ji je posrečilo," pravi Yevdjevich. "Mislim, da je skrivnost našega obstoja - mogoče je malce politično nekorektno, da to rečem: Ne samo, da nas 'mainstream' občinstvo ne mara, ampak tudi mi ne maramo njih (smeh). Nič nimam proti njim, tudi ne proti glasbenikom, ki igrajo za njih, toda njihova pozornost do enega izvajalca traja eno do dveh let in nato iščejo nekoga drugega," je pojasnil svojo logiko pevec skupine Kultur Shock.

Manj izpostavljeni zakladi Lenta
Na Večerovem odru so nastopili pred manjšim številom obiskovalcem, kot jih je bilo na Edu Maajki. In ko so kakšne pol ure do polnoči začele odmevati skladbe Tamni vilajet, Mujo, God Is Bussy ... je napolnil prizorišče na JazzLentu veteran afriške glasbe Orlando Julius. Ta je prišel v Maribor z uigrano londonsko psihedelično džezovsko zasedbo The Heliocentrics, s katero je Julius posnel nov album Jaiyede Afro, ki ga je predstavil tudi na Festivalu Lent.

Ravno takrat je bil na Sodnem stolpu že končan koncert članov skupine Čedahuči, ki so prav tako skrbeli za glasbeno raznolikost petkovega večera. Omeniti je treba še dogajanje na glavnem odru - na Trgu Leona Štuklja, kjer so se zvrstili ženski pevski zbor Kombinat in Tržaški partizanski pevski zbor Pinka Tomažiča. Medtem je na Mladininem odru potekal prav posebni set v okviru oddaje RH202, ki ga je prenašal Val 202.

Krčenje festivalskega programa s16 na devet dni tako še zdaleč ni hiba, saj so organizatorji ponudili pester program, za katerega se je vsaj včeraj izkazalo, da najbolj preverjena "mainstreamovska" imena niso na nič boljšem ali slabšem, ko obiskovalec izbira ponudbo za svoj žep.

Ali kot je sklenil za MMC Kreže: "Festival Lent kljub vsem tegobam in hibam še vedno ostaja osrednji množični kulturni dogodek Maribora in Slovenije. Je dogodek, ki je zapisan v DNK-ju mesta in vsakega izmed Mariborčanov. Je kraj, kjer se srečajo generacije in vsako leto zgodijo nore zgodbe." Ob tem je treba omeniti še prizorišča, ki jih javnost še ni sprejela v celoti - kot je na primer Art Kamp. A za spremembe je potreben čas. Za rast pa seveda denar.