Miklavž se je v spremstvu angelčkov, ki so pridnim otrokom delili dobrote, pa tudi manj prijaznih parkljev in vragov, ki so pognali strah v kosti tistim najmlajšim, spustil med otroke z Ljubljanskega gradu kar z vzpenjačo.

Prvi postanek dobrega moža je sledil pred mestno hišo, kjer ga je pozdravil ljubljanski župan Zoran Janković, sprevod pa se je najdlje zadržal na Prešernovem trgu, kjer sta Miklavžev govor pospremila tudi petje in ples.

Miklavžu se je mudilo, ker ga je čakala naporna noč, saj je moral pridnim otrokom izročiti darila. Po izročilu se na predvečer godovanja sv. Nikolaja na okensko polico ali mizo nastavi pehar ali krožnik za darila. Ta tradicionalno sestavljajo jabolka, orehi, sladkarije in tudi igrače.

Tudi v drugih slovenskih krajih so potekala miklavževanja, ponekod pa so priredili tudi Miklavžev sejem.

Kdo je Miklavž?
Sv. Nikolaj ali Miklavž je eden izmed najbolj priljubljenih svetnikov in prvi od treh dobrih mož, ki v decembru obdarujejo otroke. Zaradi njegove dobrote in pomoči ljudem je še danes simbol darežljivosti.

Bil je škof v Mali Aziji, umrl je v prvi polovici 4. stoletja. O njem govorijo številne legende, najbolj znana pa je tista o treh revnih sestrah, ki jim je za doto vrgel tri kepe zlata. Ker naj bi pomiril vihar na morju, so si ga za svojega zavetnika izbrali mornarji in brodniki. V severnem delu slovenskega območja pa je postal zavetnik splavarjev.

Miklavževanje se je začelo v 19. stoletju, kmalu po 2. svetovni vojni so javni obhod Miklavža oblasti prepovedale, običaj pa je na naših tleh spet zaživel po osamosvojitvi.

Če ste zamudili sprevod Miklavža v prestolnici, si ga lahko ogledate v spodnjem videu in fotoutrinkih.