"Harmonikar se najprej nauči, kako držati harmoniko," je sam začetek učenja tega glasbila opisal Robert Goter, svetovni prvak v igranju na diatonično harmoniko, danes pa učitelj igranja na ta inštrument in izumitelj računalniškega programa za hitrejše učenje.

"Ko se naučimo, kako harmoniko držati in kakšen je pravilen položaj rok in telesa, pa lahko začnemo igrati preproste skladbe, na primer Jaz pa pojdem na Gorenjsko, da se naučimo igranja z desno roko. Ko osvojimo to, začnemo igrati še z drugo roko in na koncu oboje združimo," razlaga harmonikar, ki dodaja, da je najtežje prav to - sinhronizacija igranja z obema rokama.

Frajtonarica izvira z Dunaja
Goter je za MMC pojasnil tudi, da diatonična harmonika, ki je številnim Slovencem najbliže, izvira z Dunaja. V sredini 19. stoletja jo je izumil Nemec Franz Buschmann, sicer tudi izumitelj t. i. ustne harmonike ali orglic. "Zato se tudi imenuje štajerska harmonika, po avstrijski Štajerski. Samo pri nas jo poznamo pod imenom diatonična," razlaga Goter.

Diatonična narejena za enega samega nastopajočega
In kakšna je razlika med diatonično in klavirsko harmoniko? "Poleg zunanjega videza predvsem v tem, da diatonična med krčenjem in raztezanjem meha proizvaja različne tone. Največja razlika pa je v tem, da lahko s klavirsko harmoniko zaigramo vse tone, vse dure," pojasnjuje harmonikar in dodaja, da je "glasbeno klavirska harmonika bolj izpopolnjena kot diatonična". "Posebnost diatonične harmonike pa je to," pravi Goter, "da ima močnejši zvok, predvsem močnejše base in je narejena za nekoga, ki lahko sam nastopa".

Harmonika je dragocen inštrument
Frajtonarica se igra po celem svetu, saj so jo iz našega okolja tja prenesli slovenski, nemški avstrijski izseljenci, se pa te harmonike od države do države malo razlikujejo: "Francoska frajtonarica je na primer pol manjša od naše."

Diatonična harmonika sicer stane med dva in pet tisoč evrov, nam je še zaupal Goter, on sam pa jo zdaj, ko igra manj kot pred leti, "uniči" v treh do štirih letih.