Rumeno časopisje poleg navdušenega poročanja o njenem ljubezenskem življenju pravi tudi, da ima Jasna rada "kratke in hitre". Počitnice namreč. Letos niso bile take. Dolge so bile kar pet mesecev. Poleg tega, da se na male zaslone 5. oktobra vrača priljubljena oddaja avtorja Jožeta Potrebuješa Na zdravje!, ki jo že pet let vodi skupaj z Boštjanom Romihom, bo 29. septembra tudi gostja v Marievi kviz oddaji Moja Slovenija, nazadnje pa se bo spopadla še z novim izzivom: po uspešno opravljeni avdiciji je namreč postala del igralskega ansambla Šentjakobskega gledališča v Ljubljani.
Dopoldanska kava v Šiški, ki naj bi spremljala naš klepet, hitro preraste v malicanje, no, pravzaprav kar v obilno kosilo, saj Jasna s slastjo poseže po dunajskem zrezku s pomfrijem. Zavidljivim oblinam, ki namigujejo na kulinarično previdnost navkljub, sramežljivega zobanja zgolj kakšne solate od takšne vedno neposredne in živahne osebnosti v resnici niti ne bi pričakovali.

Zamujate le sedem minut, to ni dovolj, da bi uporabila iztočnico iz vaše znane izjave, da ženska, ki je vedno točna, tudi sicer ni kaj prida.
No, ampak zamudila sem vseeno. Tako da sem očitno ostala zvesta svoji maniri. Ampak nikoli ni zanalašč. Pravzaprav mi je vsakič znova neprijetno. Se pa ljudje po navadi nasmejijo, ko jim postrežem z izvirnimi razlogi in mi zamudo hitro oprostijo. Ali pa dam za pijačo, ker tisti, ki zadnji pride, po navadi plača. Tako da jaz svojo ceno za zamujanje pošteno plačujem (smeh).

Imate pač veliko dela. Zdaj ste verjetno zaposleni s sestanki za oddajo Na zdravje.
V oddaji smo se že toliko prilagodili mojemu bioritmu, da nimamo sestankov pred deseto uro zjutraj. Po drugi strani pa se seveda prilagajamo tudi drugim. Boštjan ima tri otroke in še kak drug posel, Jože ima še Čuke … No, če bi bilo po moje, bi imeli kreativne sestanke ob osmih zvečer, ampak takrat nihče drug nima časa (smeh). Živimo v svetu, kjer so tisti, ki lažje delujejo zjutraj, bolj "gor vzeti" kot tisti, ki bi lahko tuhtali in delali celo noč. To je dejstvo.

Ste se na sestankih že uskladili glede honorarjev?
O honorarjih se piše marsikaj. Novinarji so mi pripisali marsikakšno izjavo, ki je nikoli nisem izrekla. Enkrat so me klicali za izjavo, ali smo se z odgovornimi že kaj pogovarjali o moji redni zaposlitvi. Rekla sem le, da glede tega ni nič novega, potem so pa zadevo naslovili "Popljuvala kolegice". Pri naših novinarjih moraš res moraš paziti, ali so te pravilno razumeli. No, sprašujete me o honorarjih, za zdaj je na vrsti kreativa, v tem poslu se ne spodobi za denar vprašati prej kot na koncu.
V revijah beremo, da ste veliko počitnikovali, da ste zaljubljeni ..., ste spočiti in polni delovnega elana?
V petih mesecih, odkar je bila zadnja oddaja, bi se človek pa že moral spočiti, pa naj bo še tako utrujen (smeh).
So priprave na novo sezono oddajo po petih letih že rutinske ali še vedno razburljive?
Vsako sezono zastavimo malce drugače, tako da sem bila radovedna, kaj si je Jože zamislil za letos in kako bomo drugi člani ekipe vse skupaj pomagali realizirati. Vedno me zanima, kaj bomo "ušpičili". Kritiki oddaje bodo sicer kot običajno rekli, da je itak vedno isto, čeprav ni res. Mi vsako sezono želimo zadeve zastaviti malce drugače. Ampak to opaziš samo, če si oddajo dejansko tudi pogledaš. Imam super sodelavce, zato v pripravah na snemanje, ki ga imamo v ponedejek, 1. oktobra, resnično uživam.

Oddaja je narodno-zabavnega formata. Vi ste stari trideset let, lahko bi rekli, da ne spadate v ciljno publiko. Mislite, da bi oddajo gledali, če je ne bi vodili?
Gledala bi jo, saj sem že kot otrok oz. najstnica gledala raznovrstne oddaje. Od zunanje političnih do takšnih z domačo glasbo. Hodila sem v studio gledat snemanje Marievih oddaj in na primer Teater paradižnik, televizija me je vedno zanimala. Tako da bi tudi takšno oddajo verjetno gledala, predvsem s stališča, kako se to dela. Preden smo začeli z Na zdravje, si drznem reči, da so bile oddaje z narodno-zabavno oddajo preveč sterilne, voditelj(ica) pa je zgolj bral(a) nekašne neživljenske napovedi, ki jih je napisal nekdo drug. To je bilo že pošteno preživeto, in ne čudi me, da so 'Na zdravje koncept' gledalci takoj dobro sprejeli. Je pa res, da ko me je Jože povabil k oddaji, narodno-zabavnega "sveta" nisem poznala. Ampak kot vsak profesionalni voditelj sem se s tem svetom 'spopadla' in zadeve tudi preučila.
Velikokrat tudi omenjate, da vam je narodno-zabavna glasba v resnici všeč.
V zadeve moraš iti odprtega duha. Če bi imela predsodke, bi škodila samo sebi. Kot drugje tudi znotraj tega žanra obstaja veliko dobrih stvari. Sploh pa ni vprašanje, ali mi je všeč ali ne. Jaz od vodenja oddaje živim. Zdaj trenutno vodim oddajo takšnega formata. Je pa pri nas tako, da ko te enkrat vidijo v takšni vlogi, težko prodreš v kakšno drugo sfero.

Imate ambicije, da bi kdaj vodili oddajo bolj resnega formata?
Daleč od tega, da bi se omejevala. Ampak, ko greš enkrat v svet narodno-zabavnih oddaj, ti uredniki po navadi ne dajo priložnosti drugje. Ker pa ne želim vegetirati in čakati na priložnosti, se zna zgoditi, da bom, ko se Na zdravje poslovilo, na koncu pristala v čisto drugih vodah, takih, ki nimajo zveze z mediji. Bolj poslovnih, recimo. Bomo videli.

Po poklicu ste novinarka in tako preko Twitterja nemalokrat kritizirate tudi slovensko medijsko sceno, med drugim tudi tako imenovano "lahkotno" oziroma bolj tabloidno novinarstvo.
Mislim, da bi se tudi rumene, tabloidne teme lahko delale boljše. Se pravi, da bi nam lahkotni časopisi ponujali dobre zgodbe. O ljudeh, ki nas dejansko zanimajo. Dobivamo pa zgodbe o ljudeh, ki jih nihče ne pozna, so pa, kakor se včasih zdi, dobri prijatelji z urednikom.

Na Twitterju ste komentirali površno pokrivanje družabne kronike. Pravite, da pogrešate, da bi novinar napisal kaj več kot to, kdo je neki dogodek obiskal. Da bi napisal, če se je napil, s kom je prišel in tako naprej.
Če na neki koncert ne utegneš iti, želiš da ti novinarski prispevek s tega koncerta postreže s podatki, kaj si zamudil. Koliko je bilo ljudi, kakšen je bil repertoar, se je zgodil kak incident, kak moment iz 'behind the scene' ..., ampak tak pristop ni za lene novinarje. Po izborazbi sem pač novinarka in na take stvari sem zelo pozorna.

Pa bi kakšen tovrstno sočen trač, ki jih pogrešate, sprejeli tudi na svoj račun?
Ah, saj je bilo že marsikaj takšnega napisanega, seveda tudi nemalo neumnosti. Enkrat so napisali, da sem plesala po mizah, kar sploh ni res. Resda sem ob dobri glasbi dala roko okoli ramen svoje prijateljice in zapela zraven, kar je bilo za nekoga dovolj, da je zapisal 'pijana plesala na mizah'. Meni nič – tebi nič. Fotografije seveda niso imeli.
Ampak to, da ste plesali po mizah, je navsezadnje simpatičen trač.
Ni, ker prodaja javnosti občutek, da sem človek, ki samo ponočuje in se ne zna obvladovati. Kar je daleč od resnice. Se pa rada sprostim, vsekakor, vendar verjemite mi, ne na javnih dogodkih, kjer mrgoli radovednih oči.

Morda vas mediji radi vidijo v takšni vlogi, ker ste pač voditeljica narodno-zabavne oddaje, znani po svoji duhovitosti, sproščenosti. Nenazadnje vas je javnost prvič spoznala kot imitatorko Helene Blagne, ki je bila svoj čas kraljica slovenskih tabloidnih medijev. Verjetno se zaradi tega zdite bolj dostopni.
Res je, ko jaz ali pa Boštjan prideva nekam v družbo, se zgodi, da naju ljudje objemajo, celo tako rekoč prižemajo k sebi. Predstavljam si, da se to Slavku Bobovniku ne dogaja(smeh). Ampak daleč od tega, da nad tem negodujem.

Pa vam trači sicer pridejo do živega? Pisale so se grozne stvari, na primer tista epizoda s Cimirotićem, ki je govoril, da sta bila ljubimca.
To je bilo grozno in seveda nepreverjeno. Človek si lahko izmisli, kar si hoče, mediji pa bodo to objavili. Če jaz rečem, da ste mi dolžni veliko denarja, potem bodo mediji to objavili brez dokazov. To je problem. Rumeni mediji bi morali kljub 'rumenosti' upoštevati osnovna novinarska načela in etične standarde, kljub lahkotnosti tematik, ki jo upovedujejo. Trenutno pa je v Sloveniji tako, da rumenih medijev nihče več resno ne jemlje.

Menite, da je v tujini kaj bolje?
Se mi zdi, da so prodornejši, vztrajnejši, bolj iščoči tračev, a kljub vsemu bolj realnih. Želijo dobiti dokaze, fotografije. Takšen mora biti rumeni medij.
Kaj pa, če bi objavili vaše fotografije zgoraj brez?
Na javnem prostoru te lahko fotografirajo, nimaš kaj. Moraš paziti, kje se slečeš, in si potem lahko kvečjemu jezen nase, da si bil tako nepreviden.

Vaš smisel za humor je pogosto ciničen. Mislite, da je kombinacija privlačnega videza, intelekta in cinizma pri nas dobro sprejeta? Bi morala biti lepa punca prijazna in tiha?
Razumem, kaj želite povedati. Ampak k sreči delam v ekipi, kjer je to dobro sprejeto. Mi uživamo drug ob drugem. Včasih smo zelo grobi in nesramni v svojih šalah, da se vprašamo, kaj bi se zgodilo, če bi kdo to snemal. Sem takšna, kot sem, dokler gre, gre. Spreminjati pa se ne moreš samo zato, da boš v nečem vztrajal. Greš pač drugam. Tega se kot tipična predstavnica strelcev ne bojim.