"Rezultat je bil zelo pozitiven že po predvajanju predhodnih produkcij, saj so vse najmočnejše destinacije pri nas zaznale povečan obisk južnokorejskih gostov. V letu 2017 so bili na blejskem gradu Južni Korejci celo najštevilčnejši gostje," pojasnjuje Janez Bertoncelj z agencije Miceurope, ki je konec oktobra in na začetku novembra sodeloval s skupino Južnih Korejcev, ko so ti v Sloveniji snemali prizore za televizijsko dramo Black Knight (Črni vitez).

Kot je še pojasnil v kratkem pogovoru za MMC, so se Južni Korejci v Sloveniji mudili dva tedna, snemali pa so "v Kranju, Ljubljani, Škofji Loki, na Bledu, v Bohinju, na Voglu, na letališču Brnik, v Predjamskem gradu, v Piranu, na gradu Otočec in na gradu Mokrice, v Vinski kleti Krško in v Logarski dolini". Bertoncelj je razkril, da so lokacije izbirali tudi glede na to, katero mesto bi še želeli približati Južnim Korejcem, že zdaj, le nekaj tednov po začetku predvajanja serije v Južni Koreji, pa že opažajo povečano zanimanje za npr. Bohinj, ki prej ni bil na seznamu "obveznih" turističnih postojank skupin iz Južne Koreje.

Več o samem snemanju in odzivu Južnih Korejcev pa si lahko preberete v spodnjem pogovoru.

Kako so predstavniki snemanja sploh stopili v stik z vami? So se že vnaprej odločili, da bi radi snemali v Sloveniji ali ste jim Slovenijo predstavili vi?
Predstavniki televizijske hiše KBS so osebni prijatelji našega poslovnega partnerja g. Sunga Sinouka, ki v Sloveniji živi že pet let. G. Sinouk je zelo dober ambasador Slovenije v Južni Koreji in je bil tudi zaslužen, da se je leta 2016 v Sloveniji in na Hrvaškem v sodelovanju s kabelsko TV-hišo TVN snemala drama Dear my Friend. Verjetno povezano tudi z uspehom oz. gledanostjo te drame, so se producenti južnokorejske nacionalne TV-hiše KBS odločili, da bi velik del drame Black Knight (Črni vitez), posneli v Sloveniji. Stopili so v stik z g. Sinoukom in organizacija je stekla.

Kako je potekal izbor prizorišč snemanja?
Prizorišča smo jim predlagali mi v turistični agenciji Miceurope. Izbirali smo jih zato, da bi razširili izbor destinacij, ki jih bomo ponudili turistom, da jih zanje predhodno navdušimo. Do zdaj smo imeli v južnokorejskih itinerarjih Bled, Ljubljano in Postojnsko jamo, gostje pa so v Sloveniji ostali eno noč. Povečano zanimanje npr. za Piran smo opazili že po snemanju prejšnje drame Dear my Friend, ki se je snemala v Piranu in ga posledično vključili v naše programe potovanja. Odkar se drama Črni vitez predvaja, pa opažamo dejansko povečana povpraševanja tudi za druge kraje, na primer Bohinj postaja vse bolj priljubljen in skoraj redno vključen v itinerar.

So si jih najprej ogledali ali so se odločali sproti?
Prizorišča snemanj smo tako predlagali mi, v sredini septembra pa je iz Koreje prišla delegacija, da si je vse skupaj v živo ogledala. Večinoma vse destinacije so potrdili kot zelo zanimive, le nekaj malenkosti smo spremenili.

Kje vse in kdaj so snemanja potekala?
Snemanja so potekala v oktobru in novembru. Snemali pa smo v Kranju, Ljubljani, Škofji Loki, na Bledu, v Bohinju, na Voglu, na letališču Brnik, v Predjamskem gradu, v Piranu, na gradu Otočec in na gradu Mokrice, v Vinski kleti Krško in v Logarski dolini. V nekaterih mestih je bilo več snemalnih lokacij, od ene pa do petih različnih.

Koliko časa so snemali?
Snemali so dva tedna. Celotna ekipa je štela okrog 100 ljudi. Snemanje je bilo tudi velik logističen izziv. Nekaj opreme so namreč pripeljali s seboj iz Koreje, večino pa smo morali zagotoviti v Sloveniji. Pri tem in nasploh pri celotni produkciji je izjemno delo opravila produkcijska hiša Nora iz Ljubljane. Naša agencija je poleg vseh usklajevanj poskrbela za prevoze, namestitve, prehrano in skrbela za komunikacijo prek korejskih prevajalcev.

Ste imeli ob koncu snemanja občutek, da so Južni Korejci zadovoljni z izbiro Slovenije?
Seveda, nad Slovenijo so bili navdušeni! K dobremu vtisu je pripomoglo tudi zelo lepo vreme, saj je v dveh tednih deževalo le dva dni, vse druge dni nas je razvajalo sonce. Navdušeni so bili ne le nad pokrajino, temveč tudi nad našo kulinariko, gostoljubnostjo in brezhibno organizacijo. Lahko rečem, da smo ustvarili izjemen vtis o Sloveniji in ljudeh, ki tukaj živimo.

Pogosto se pri takšnih temah omenja tudi zapletena slovenska birokracija. So bile pri pridobivanju dovoljenj kakšne težave?
Ob izdatni podpori Slovenske turistične organizacije - med drugim so napisali zelo pomembno priporočilno pismo - je pridobivanje dovoljenj potekalo relativno gladko. Nikjer nismo imeli večjih birokratskih zapletov. Omenil bi pa, da smo bili nemalokrat presenečeni, da snemanja niso prepoznali kot promocijo svojega kraja in našega dobrega namena, da povečamo zanimanje za njihov kraj med tujimi gosti. Zaračunavali so nam parkirna mesta, ki smo jih zasedali, pa take in drugačne takse ... Tukaj smo pričakovali nekaj več fleksibilnosti in širšega razmišljanja, ne vtisa, da bi z več gosti na destinaciji imeli (pre)več dela.

Kako pogoste so takšne serije v Južni Koreji in kako priljubljene so med gledalci?
Tovrstne TV-drame so v Južni Koreji zelo priljubljene. Veliko pove tudi podatek, od dobrih 51 milijonov Južnih Korejcev TV-dramo spremlja med 9 in 13 odstotki gledalcev, kar je dobrih 5 milijonov, in to so res lepe številke. Poleg tega bo TV-drama predvajana tudi v drugih azijskih državah (Kitajska, Tajvan ...) in v ZDA (kjer živi 2 milijona Južnih Korejcev), Avstraliji ter bo tako dosegla sto milijonov gledalcev, naših potencialnih gostov.

Gre že za drugo tovrstno snemanje v Sloveniji, že leta 2016 so pri nas Južni Korejci posneli nekaj prizorov za neko drugo serijo. Ali morda veste, kako pogosto se Južni Korejci odločijo za snemanja tovrstnih serij zunaj meja svoje države oz. kje posnamejo največ zunanjih prizorov?
V Sloveniji so pravzaprav v zadnjih dveh letih snemali že štirikrat. Poleg omenjenih TV-dram Dear my Friend in Black Knight so leta 2016 v organizaciji TV-mreže EBS snemali popotniški dokumentarec o Sloveniji in se povzpeli celo na Triglav. V istem letu pa so snemali tudi popotniški dokumentarec, ko so dekleta potovala po Madžarskem, Avstriji in Sloveniji, dve od njih sta bili tudi v Sloveniji. Južni Korejci so sicer v tujini posneli že okrog sedem serij, 30 dokumentarnih oddaj, pet filmov in 20 popotniških dokumentarcev.

Menite, da bo s tem in drugimi podobnimi snemanji Slovenija postala bolj prepoznana tudi med južnokorejskimi popotniki, ki se bodo tako pogosteje odločali za obisk naše države?
Zagotovo. Rezultat je bil zelo pozitiven že po predvajanju predhodnih produkcij, saj so vse najmočnejše destinacije pri nas zaznale povečan obisk južnokorejskih gostov. V letu 2017 so bili na blejskem gradu Južni Korejci celo najštevilčnejši gostje. Zato sem prepričan, da bo predvajanje TV-drame imelo zelo pozitiven vpliv na zanimanje za našo državo in upam si trditi, da nam bo njihovo bivanje v Sloveniji uspelo podaljšati na tri noči.