Ljubljanski karneval je obsegal veliko pustno povorko po mestnih ulicah in zabavni program na Kongresnem trgu. V povorki tradicionalno nastopajo tudi značilne maske iz poganskega ljudskega izročila, kot so kurenti, laufarji, morostarji in druge.
Na čelu sprevoda je bil tradicionalno zeleni ljubljanski zmaj, udeležilo se ga je več kot deset ljubljanskih vrtčevskih in osnovnošolskih skupin, pridružile pa so se jim še etnološke skupine, bobnarji in pihalni orkester. Sprevod se je začel na Novem trgu, nadaljeval se je čez Čevljarski most mimo Mestne hiše na Mestnem trgu, Tromostovja in Prešernovega trga in po Wolfovi ulici do Kongresnega trga.
Kako je potekal sprevod, si lahko ogledate v galeriji.
Na Igu pa so priredili že 23. tradicionalni Podkrimski pustni karneval, na katerem se vsako leto zbere več sto tradicionalnih domačih in gostujočih mask, v prizorih pa poleg aktualnih družbenih in političnih dogodkov preteklega leta svoje mesto najdejo dogodki iz lokalne zgodovine, miti in legende.
Litija ohranja tradicijo, staro 170 let
Pustno soboto je zaznamoval tudi tradicionalni Litijski karneval s svojo več kot 170-letno tradicijo. Vsakič znova nagovarja aktualne teme vsakdanjega življenja, gospodarstva in politike, z zvrhano mero satire, ki nastavlja zrcalo vodilnim akterjem. Letos so predstavili dokončno rešitev energetske krize, in to z zvrhano mero zdrave kmečke pameti, pod blagovno znamko 100-odstotno okoljsko neoporečno in lokalno, je za Radio Slovenija poročala Karmen Štrancar Rajevec.
Na Viru pri Domžalah tradicionalna povorka v nedeljo
Pustno rajanje so pripravili tudi na Viru pri Domžalah, kjer je bilo otrokom in družinam danes namenjeno pustovanje s povorko, vrhunec prireditev pa bo v nedeljo, ko se bo odvil 33. veliki pustni karneval s približno 40 skupinami od blizu in daleč. Napovedujejo tudi goste iz nekaterih sosednjih držav, denimo iz Hrvaške, sodelujočih mask naj bi bilo približno 1000. Značilne maske tam nimajo, jih pa ves pustni čas spremlja maskota Striček, za katero so zamisel dobili pri Pevčevem atu, ki je mlade pred približno 40 leti spodbujal k organizaciji pustovanja in bil gonilna sila pri tem.
Različne pustne prireditve v skladu z bogato tradicijo so potekale tudi na severovzhodu države. Jubilejno 30. pustno povorko z več sto fašenki, vsakovrstnimi lorfami, ksihti in frisi so gostili v Lenartu, na štiridnevnem Ormoškem "fašenku" pa je bilo danes na vrsti otroško pustno rajanje na gradu.
V Šaleški dolini je potekal jubilejni 70. pustni karneval Pust šoštanjski, kjer so zimo odganjali značilni liki, poimenovani koši šoštanjski - ti predstavljajo žene usnjarjev, ki svoje može nosijo domov iz gostilne v koših. Na Koroškem so pripravili že 44. karneval v Kotljah, v Ribnici pa se je pustovanje vrtelo okoli krošnjarjev z lesnimi izdelki, ki so simbol tega kraja.
Dobovski fašjenk bo vrhunec doživel naslednjo soboto
V Dobovi, kjer je tradicija pustovanja oz. fašjenka malo drugačna, se je pustno dogajanje začelo v petek, danes je bilo na vrsti zabavno pustno rajanje, velika povorka pa bo v skladu s tradicijo šele naslednjo soboto, ko bo brežiški župan za nekaj ur oblast predal pustnemu županu. Na pustni torek bodo v bližnjih Ločah nastopili kosci, ki se bodo zatem preoblekli v orače in na koncu nastopili kot pustna svatba. Pustni obhodi loških koscev, oračev in svatov so vpisani v register nesnovne kulturne dediščine. Oranje zemlje in svatba sta v slovenski dediščini značilna pustna elementa, pri čemer oranje simbolno pomeni željo za dobro letino, svatba pa željo za veliko otrok.
V nedeljo bo vrhunec pustovanj v najbolj pustnih krajih v državi, na primer na Ptuju, v Cerknem in Cerknici.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje