22. marca 2020 je Zagreb stresel uničujoči potres, v vseh državah nekdanje skupne države pa so priskočili na pomoč. Istega dne je sarajevski ilustrator in arhitekt Midhat Kapetanović na Instagramu objavil ilustracijo, s katero je na svoj način izkazal podporo vsem v hrvaški prestolnici. V ilustraciji je združil Zagija, maskoto poletne univerzijade v Zagrebu leta 1987, in Vučka, maskota olimpijskih iger v Sarajevu 1984.

"Ideja je nastala po seriji potresov na Hrvaškem, ki so dobesedno in emocionalno prizadeli vse v regiji. Ti so poleg pandemije covida-19 in svetovne gospodarske krize našli način, da drug drugemu pomagajo. V tistem trenutku sem skušal na svoj način pokazati prijateljem in svojcem na Hrvaškem, da mislimo nanje in da vsaka njihova solza tudi nas boli," je Kapetanović opisal začetek serije ilustracij, ki so osvojile družbena omrežja. Tako so z ikonami popkulture v stik prišle tudi nove generacije. "Lepo je videti, kako se različne generacije povezujejo okoli človeških idealov."

25. marca 2020 se je Zagiju in Vučku v boju proti novemu koronavirusu pridružil Zmagovalec (Pobednik) – kip Ivana Meštrovića stoji pri beograjski trdnjavi Kalamegdan – in vse od takrat trojec opozarja na nepravičnosti, svobodo govora, okoljske težave, obletnico Srebrenice ...

Balaševićeva smrt povezala junake
19. februarja 2021 so se Zagi, Vučko in Zmagovalec znova povezali, tokrat v žalosti ob smrti Đorđa Balaševića. "V času, ko je najmanjši del človeške empatije ključnega pomena, je novica, da se je celotna regija ob tragični smrti velikega človeka in umetnika odzvala z žalostjo in obžalovanjem, pokazala upanje, da obstaja neločljiva povezava med dobronamernimi in pozitivnimi ljudmi," je nastanek ilustracije, posvečene Panonskemu mornarju, najprej opisal Kapetanović.

Navdih za ilustracijo je našel v pesmi Neki novi klinci, kjer Balašević poje, da je za deveti rojstni dan dobil nekaj mandarin in zajca. Tega v rokah stiska Vučko, na tleh pa so mandarine, vsi trije junaki pa jočejo. "Zelo težko je strniti vse občutke na eni sliki, ko gre za čustveno izgubo, a najpomembneje mi je bilo pokazati odnos Đoleta do njegovega občinstva. Bil je naš devetletni slavljenec in mi smo bili njegovo darilo. Zdaj, ko slavljenca ni več, mali beli zajec težko nadaljuje in zato so tu trije prijatelji, ki mu nudijo oporo."

Ilustracijo je na Instagramu objavil na dan Balaševićeve smrti, kako težko je ustvarjati v takšnih okoliščinah: "Vsi čustveno zdravi ljudje se odzovejo na enak način, to je, da poskušajo najti tolažbo in podporo pri drugih, ki so doživeli enako izgubo. Vsi točimo iste solze, se smejimo istim šalam ... Najtežji trenutki v našem življenju lahko iz nas izvabijo tisto najslabše pa tudi najboljše. Vsak od nas ima kakšno Đoletovo pesem, ki nas razžalosti, nasmeji in ob kateri se zasanjamo. Lahko rečemo, da je bil umetnik za vsako priložnost in vsak občutek. Zelo težko se je ne poistovetiti z junaki njegove poezije, ker preprosto izžarevajo človečnost."

V neprekinjeni verigi smo vsi zmagovalci
Mali maskoti, kot sta Zagi in Vučko, sta junaško nudila oporo veliko večjemu soborcu Zmagovalcu med beograjskimi protesti proti avtokratskemu vladanju julija lani. Na ilustraciji je mogoče videti utrujenega Zmagovalca, ki sedi na tleh, na eni strani mu nudi oporo Zagi, na drugi strani pa ga z mečem (beograjski kip ima v eni roki drži goloba miru, v drugi pa meč) brani Vučko. Ilustracija je naletela na odličen odziv, ljudje so si jo natisnili tudi na majice.

"Ilustracije s tremi junaki so v prvi vrsti vabilo h komunikaciji z ljudmi, ki vse to preživljajo skupaj. Iluzorno je misliti, da smo v tej krizi sami in da osnovne geste empatije človeškega duha ne morejo dvigniti v nepredstavljive višave. Ljudska vrsta je preživela ledeno dobo brez elektrike, črno kugo brez sodobne medicine in drugo svetovno vojno brez medmrežja – vse zato, ker smo se držali skupaj. Vučko, Zagi in Zmagovalec predstavljajo tiste boljše podobe v nas samih."

V naslednji ilustraciji, s katero je prav tako opozoril na beograjske proteste, je trojec dobil tudi podporo drugih simbolov oziroma junakov držav nekdanje skupne države. Slovenijo zastopa Kekec.

"Na ilustraciji, s katero sem skušal nuditi podporo prijateljem iz Srbije na protestih proti skorumpirani vladi, je mojo slovensko družino in prijatelje s ponosom predstavljal Kekec, ki je z ramo ob rami z Zmagovalcem, Vučkom, Zagijem, albanskim dvoglavim orlom, črnogorskim levom in Aleksandrom Velikim stal v obrambo pred krivico." Zakaj je izbral ravno Kekca: "Kekec je bistvo in svoboda slovenskega ljudstva, čisti duh in primer poguma in pozitivnosti, s katero smo vsi odraščali in sanjali v otroštvu. V njegovem pogledu in nasmehu je več moči kot v jati besnih zmajev in danes vsi najbolj potrebujemo človečnost in pogum. Zmaj je morda sila, a Kekec je duša Slovenije."

O vlogi umetnosti
Kapetanović je povedal, da je začel risati prej kot pisati, z ilustracijami pa najlažje poveže svoje občutke z zunanjim svetom. Pri ustvarjanju ga navdihujejo velikani umetnosti, ki so z nekaj črtami sporočili več kot drugi, ki so za to potrebovali na tone knjig in besed. "Umetnik najde navdih v vsakdanjem življenju, neprestani boj pa je neusahljiv vir idej. Najpomembneje je te ideje deliti s širšim občinstvom na preprost in razumljiv način in pri tem širiti pozitivno energijo, ker je to pravi protistrup za vsako bolezen – zlasti za socialno izolacijo in depresijo."

Umetnost je izraz stanja duha. Kako pa sarajevski umetnik vidi njeno vlogo? "Umetniki so vedno imeli težko nalogo, da svoje dojemanje sveta, v katerem živijo, sporočijo širšemu občinstvu. Če je ideja dovolj jasna, bo način njene komunikacije nastal spontano in vstopil v srca vseh, ki se s to idejo poistovetijo. Oblast nikoli ni imela posluha za umetnost, če ta ni služila njihovim osebnim interesom, in tako bo za vedno. Zato je naloga umetnikov, da opozorijo oblasti in jih prisilijo v to, da pogledajo svoj odsev v ogledalu, ki jim ga umetniki nastavljajo.