Slovenska pesem Verjamem, katere besedilo je napisal Igor Pirkovič, glasbo sta spisala Vladimir Graić - mož, ki se je podpisal pod zmagovalno evrovizijsko pesem leta 2006 Molitva v izvedbi Marije Šerifović - in Hari Mata Hari - stari znanec Evrovizije, ki je leta 2006 na Evroviziji prepeval pesem Lejla -, je v drugem polfinalu z 31 točkami končala na 17. mestu. Za komentar (ne)uspeha slovenske pesmi na Evroviziji in o samem dogajanju v Bakuju zadnjih 14 dni smo povprašali člana slovenske evrovizijske delegacije: vodjo Aleksandra Radića in komentatorja vseh treh evrovizijskih večerov na Televiziji Slovenija Andreja Hoferja.

"17. mesto je vsekakor neuspeh, čeprav je Evi uspelo zbrati 31 točk in ji je do nastopa v finalu zmanjkalo 14 točk - kar je lahko zelo malo ali pa tudi zelo veliko. Dekleta so nastop suvereno oddelala, tu ni dvoma. Avtorska ekipa Graić/Hari Mata Hari se do zdaj lahko pohvali s 1. in 3. mestom na Evroviziji, režiser scenskega nastopa je tudi že zmagal in bil večkrat visoko uvrščen. Imeli smo močne adute, a Evropi to očitno ni bilo všeč. Dejstvo je tudi, da je bila Evina neuvrstitev v finale zagotovo največje presenečenje četrtkovega predizbora, s tem so se strinjali vsi v Bakuju," je izpad slovenske predstavnice za pesem Evrovizije pokomentiral vodja slovenske evrovizijske delegacije.

Razloge za takšno odločitev tako Radić kot Hofer iščeta v vsem prej kot pri Evi Boto. Zgovorno je že samo to, da se je v drugem polfinalnem večeru predstavila večina predstavnikov nekdanje skupne države (Hrvaška, Srbija, Bosna in Hercegovina ter Makedonija) in navsezadnje tudi poznejša zmagovalka 57. izbora za Evrovizijo - Švedska.

"Tako je odločilo glasovalno telo, torej ljudstvo po Evropi, kot tudi strokovne glasbene komisije 17 nacionalnih RTV-hiš. Njihovo mnenje je treba spoštovati in se z njim sprijazniti in pozneje poiskati razloge, zakaj so se tako odločili," je pojasnjeval Hofer ter nadaljeval: "Dejstvo je, da je drugi predizbor ponujal in ponudil močnejše skladbe kot prvi. Morda ima končni rezultat opraviti tudi s konkurenco, diasporami, upam, da ne s politiko in medsebojnim dogovarjanjem. Navsezadnje, vsi smo samo sosedje, Evropa je majhna, med sabo se poznamo. Mogoče je bil optimizem na slovenski strani prevelik, čeprav smo ponujali preverjeno in zmagovalno avtorsko ekipo, a že videno in slišano interpretacijo?! Nisem strokovnjak, Evrovizijo sicer spremljam že 10 let od blizu, komentiram peto leto zapored. Špekulacije so mogoče, seveda, a bistvo ostaja, da so dekleta svoje poslanstvo opravila z odliko," je odločen Hofer.

Radić poleg razlogov za neuspeh išče rešitve za prihodnja leta: "Sicer pa mislim, da moramo bolj tvegati, manj koketirati z Balkanom in bolj s sodobnimi evropskimi glasbenimi smernicami. Balkan nam je tako ali drugače že naklonjen ne glede na pesem, ki jo pošljemo, Evropi pa bomo všeč, če bomo sodobni in drzni."

Hofer: "Krivda na vsak način ni njena!"
Tako Radić kot Hofer pa se strinjata, da je krivda drugje kot pri 16-letni slovenski predstavnici iz Koroške. "Nikomur ne dovolim, da pametuje o 16-letnici, ki je v svojih rosnih pubertetniških letih dosegla tisto, česar nekomu v 20- ali 30-letni karieri nikoli ne bo/ni uspelo. Ja, dobila je klofuto, ki pa jo (Evo) bo, kolikor jo poznam, samo še bolj utrdila, se iz nje česa naučila. In to šteje! Krivda na vsak način ni njena, razloge je treba iskati drugje," suvereno odgovarja Hofer.

Radić se je ozrl tudi na odločitve domačega glasovalnega telesa: "Je pa tudi res, da Slovenci na Emi raje izberejo na primer duo Platin kot Alyo ali Rožmarinke, raje Ansambel Roka Žlindre & Kalamare kot Nino Pušlar ... Nikoli pa ne bomo vedeli, ali bi se Eva bolje odrezala s skladbo zakoncev Vlašič ali klasično balado Run ali pa bi se morda celo bolje uvrstili dvojčici Prusnik s Konichiwa."

Šov za gledalce, beda v ozadju
Za slovensko delegacijo je sicer 14 dni bivanja v državi, ki je številni nikoli ne bi izbrali za turistično destinacijo. "Evrovizija v Bakuju je bila dobro (pre)plačana pravljica. Nič ni manjkalo. Tehnično tri odlično izpeljane prireditve," je bil kratek in jedrnat Radić.

"Največji glasbeni panevropski spektakel je zažarel v polni luči, saj smo navsezadnje bili v Azerbajdžanu, deželi nafte in plina, ki tako zelo hlepi po polnopravnosti in dokazovanju, čeprav so v režimu politike in vladanja napake. Uspešno so jih skrivali, a so vseeno vidne, slišne. Evrovizija je žarela, tudi dvorana, program, celotna infrastruktura, o tem ni dvoma. Presežek se gotovo zrcali v Kristalni dvorani, v lučeh, blišču, pomanjkljivosti pa v bedi, ki so jo z gradnjo povzročili. Mimo tega ne morem. Sicer je bilo navideznih minusov bolj malo, kaotičen promet smo vzeli v zakup, drugih spodrsljajev ni bilo. Dejstvo je, da smo 14 dni preživeli v državi, ki je precej drugačna od naše, in da smo se morali kot gostje nanjo navaditi in jo kot tako tudi sprejeti. Baku se ne more spremeniti samo zato, ker v njem gostujemo dva tedna - ne po verskem, lingvističnem ali kakšnem drugem prepričanju," je pojasnil Hofer, ko smo ga vprašali o največjih presežkih in minusih letošnjega izbora v Azerbajdžanu.

"Očitna 'štanca', a z dobrim pedigrejem"
Baku pa je morda še največji vtis pustil na letošnji zmagovalki Loreen, ki je premočno - s 372 točkami - slavila s pesmijo švedskih avtorjev Euphoria. "Švedska je pričakovani zmagovalec, nastop je bil drzen, sodoben, nenavaden, pevka vokalno odlična. Zaslužena zmaga," je prepričan Radić.

"Švedska Maročanka je zmagala z evidentno potrditvijo tako stroke kot ljudi. Pesem je dobra, je sicer očitna 'štanca', a z dobrim pedigrejem skandinavskega slovesa. Švedi brez promocijskega materiala in navidezno nedostopnostjo bistveno laže pridobijo naklonjenost zaradi rezultatov iz preteklosti. Če to šteje ...?! Vsekakor pa čestitam za nastop, odrsko prezenco, sneg in končni uspeh," je pokomentiral zmagovalno pesem Hofer ter dodal, da se že veseli severa.