Na skupno več kot 100 prireditvah javnega pomena organizatorji pričakujejo več kot 10.000 udeležencev iz približno 15 držav in vsaj 120.000 obiskovalcev iz Slovenije in tujine. Foto: BoBo
Na skupno več kot 100 prireditvah javnega pomena organizatorji pričakujejo več kot 10.000 udeležencev iz približno 15 držav in vsaj 120.000 obiskovalcev iz Slovenije in tujine. Foto: BoBo

Ptujska občina bo skupaj z Javnimi službami Ptuj med 22. februarjem in 4. marcem letos že 54. pripravila tradicionalno kurentovanje, največjo slovensko pustno prireditev, ki bo na ulice privabila veliko število avtohtonih mask iz vse Slovenije in Srednje Evrope.

Kurenti bodo svoja opravila začeli v noči z 2. na 3. februar. Na domačiji 2. princa karnevala Matevža Zokija v Budini si bodo nadeli zvonce in zaplesali ob ognju ter s tem začeli svoje poslanstvo odganjanja zime in zla v zameno za pomlad, srečo in dobro letino.

Letošnji program daje večji poudarek dogajanju v središču starega mestnega jedra. Na pustno soboto, 1. marca, bo tako ljubitelje urbanega maskiranja razveselila razširjena in nadgrajena mestna ptujska parada, v kateri se bodo predstavili gostje z reškega karnevala ter princi iz Arlona v Belgiji.

Pomembna programska novost letos je mestna pustna tržnica, ki bo obsegala vsakodnevni prikaz tradicionalnih pustnih likov in mask ter bogato gostinsko ponudbo v "pustnih hramičkih". EtnoRockFest, ki je v letu 2013 požel dobre odzive, bo vsak dan na tržnici postregel z brezplačnimi koncerti mladih rockerskih in etnozasedb iz Slovenije in tujine. Osrednji dogodek pa bo tudi letos mednarodni Karneval Fest, ki bo potekal na pustno nedeljo, na kateri bo nastopilo kar 4.000 udeležencev.

Kot vsako leto bo umetniško dogajanje obarvala mednarodna likovna prireditev Ex tempore Karneval, strokovnjaki in raziskovalci pa bodo o vlogi kulturne dediščine pri razvoju krajev razpravljali 20. februarja na strokovnem simpoziju.

"Naša vizija je, da Kurentovanje postane priznano kot osrednji evropski etnološki festival oziroma karneval. Eden izmed ključnih strateških ciljev, ki nam narekuje programski fokus in organizacijske odločitve in naj bi bil realiziran leta 2015, pa je zagotovitev Unescovega varovanja nesnovne kulturne dediščine na primeru lika kurenta, pustnih šeg in ritualov," je povedal vodja organizacijskega odbora Branko Brumen, sicer tudi podpredsednik Evropskega združenja karnevalskih mest (FECC).