Kurenti so 49. kurentovanje v najstarejšem slovenskem mestu začeli takoj po svečnici drugega februarja, nekaj minut čez polnoč. Takrat so se preoblekli, si nadeli zvonce in ježevke ter začeli zvoniti.

Devetega kurentovega skoka jim ni preprečilo niti močno sneženje, nasprotno, še spodbudilo jih je, da bodo tokrat med pustnim časom še glasnejši. Nato so zaplesali ob kresu, ki so ga zakurili na domačiji Matevža Zokija, 2. princa karnevala, in pred množico ljudi oznanili, da se ptujsko rajanje lahko začne. S pustnimi norčijami želijo odgnati zimo, privabiti pomlad, prinašajo pa tudi srečo in dobro letino.

Na kurentovem skoku je bil prisoten tudi letošnji princ karnevala Vegan Turniški. Naziv princa vsako leto na Ptuju podelijo tistemu, ki je deloval na področju kulture, se izkazal s svojim osebnim prispevkom pri ohranjanju kulturne tradicije svojega kraja in širše okolice. Predvsem pa je sodeloval pri pustnih prireditvah in ptujskem karnevalu.

Od kod izvira lik?
Kako je nastal lik kurenta, sicer še vedno ni jasno. Podobne like najdemo tudi v Medžimurju, v Slavoniji, Baranjii in v Bolgariji. Morda je lik v naše kraje prišel iz jugovzhodne Evrope in se pomešal z verovanji staroselcev. Pisni viri pa besedo kurent povezujejo z rodbinskim imenom s Šmartnega na Pohorju.

Vrhunec 22. februarja
Ptujski karneval sicer velja za največjega pri nas. Tradicionalno Kurentovanje se začne v soboto, dober teden pred pustnim torkom s srečanjem tipičnih slovenskih pustnih likov in mask. Mednarodna pustna in karnevalska povorka pa bo tokrat 22. februarja.

A. P.