Lado je pred 40. leti našo nekdanjo skupno državo Jugoslavijo zastopal na tekmovanju za Evrovizijo na Dunaju. Takrat je s pesmijo Vse rože sveta osvojil osmo mesto.

Svojo prvo glasbeno nagrado je osvojil leta 1963 na Slovenski popevki na Bledu s pesmijo Malokdaj se srečava. Do nastopa na Evroviziji je že dosegel prve uspehe, potem pa je le še nizal eno priznanje za drugim. V svoji karieri je danes 65-letni glasbenik posnel več kot 300 šansonov in drugih pesmi, sodeloval pa je tudi pri snemanju filmov in delal kot novinar, pozneje pa tudi kot urednik na RTV Slovenija.

Pred 40 leti ste na Dunaju s pesmijo Vse rože sveta osvojili 8. mesto. Je pesem Alenke Gotar dovolj dobra, da preseže vaš rezultat?
Jaz ji to na vsak način želim. Ali je dobra ali ne, to je odvisno od občinstva, ker zdaj pač občinstvo glasuje. Okusi se spreminjajo, stil se spreminja. Edino, kar lahko rečem in iskreno želim Alenki, čim boljši nastop. Seveda me lahko preseže, jasno, da si to želim.

Menite, da se Evrovizija razvija v pravo smer, smer šova, kjer ni več pomembno,kako dobro znaš peti, pa tudi popevk je vse manj?
Jaz sem mogoče malo starega kova in sem ljubitelj dobre glasbe, dobrega besedila, priredbe in izvajanja. Kar pomeni, da to, kar je danes Evrovizija, ni po mojem okusu in, kot sem že nekoč povedal: to ni več Eurosong Contest, ampak Euroshow Contest.

Glede na to, da ste na evrovizijskem odru zastopali Jugoslavijo, kako bi opisali občutek, ko stojite na odru in veste, da vas ves narod v tem trenutku kritično ocenjuje kot ambasadorja države?
Ne vem. Se mi zdi, da je vedno, ne glede na to koga predstavljam, ali državo ali sebe, odgovornost vedno ista - to je odgovornost do občinstva, do tistih, ki so pesem napisali. Jasno je, da je čast predstavljati državo. Jaz sem takrat predstavljal ne samo Slovenijo, ampak celo Jugoslavijo. Najprej sem moral zmagati med osmimi finalisti iz šestih republik in iz Kosova ter Vojvodine. Potem pa še na Dunaj. Takrat so na Evrovizijo prihajale znane pevske osebnosti, z imenom, tudi jaz sem do takrat že zmagal na več festivalih pri nas. Danes pa je to bolj promocijski festival za nekoga, ki si na Evroviziji naredi reklamo. Vprašanje pa je, za kako dolgo. Se spomnite, kdo je zmagal pred tremi ali štirimi leti?

Glede na to, da ste tudi ambasador Unicefa, mislite, da bi se dalo Evroviziji dati tudi humanitarni pridih?
Gotovo bi se dalo. Če lahko nogometaši pomagajo Unicefu - recimo Barcelona ima na majicah Unicefov znak - bi lahko glasbeniki to še lažje storili ...

Ali menite, da je današnjim izvajalcem na Evrosongu težje, saj so zahteve po vsestranski dovršenosti nastopa (osvetlitev, kostum, koreografija, izvedba, "stranski učinki" ...) veliko večje? Morajo veliko več vaditi in ne zadostuje samo "nekakšen šarm"?
Izvajalcem ni težje. Težje pa je njegovi ekipi, ki mora zanj delati. Včasih tega ni bilo. Jaz nisem imel niti stilista, nisem imel nikogar. Obleko sem si kupil sam. Na Dunaj smo se peljali z nekim kombijem, spali smo v hotelu, ki je imel eno kopalnico na nadstropje. So bili drugačni pogoji, bolj se je pazilo na denar, veliko sem moral narediti sam ... Tako da, mislim, da izvajalcem danes ni težje.

C.R.

Oglejte si Ladov nastop na Dunaju leta 1967.