Pred kratkim se je v ljubljanskem lokalu Brooklyn zgodila LOMOnada, srečanje ljubiteljev analogne fotografije mlajše generacije z različnih koncev Slovenije. Dogodek je spremljala prva tovrstna lomo mednarodna razstava fotografij, ki so jih poslali lomografi z vseh koncev sveta: iz Argentine, Izraela, Litve, Makedonije, Nemčije, Nizozemske, Ukrajine, Venezuele in Združenih držav Amerike.

Tematika tokratnega dogodka je bila Urban nation – urbani narod. To temo so organizatorji izbrali, ker se zelo neposredno dotika lomografije, ki je namreč najpogosteje povezana z urbanim načinom življenja. Rdeča nit "urbani narod" torej preprosto zato, ker so fotografom pustili široko polje za ustvarjanje in so tako lahko skozi svoj lomoobjektiv iskali motive v svojem okolju ter slovenski javnosti predstavili svojo državo in urbano okolje, v katerem živijo.

Mednarodno fotografsko razstavo bo že to soboto, 22. junija, z odprtjem ob 21.00 dopolnila razstava fotografij slovenskih lomografov. V Brooklynu bo na ogled predvidoma do konca poletja, vse bolj pa se jim odpirajo tudi možnosti, da bi razstava začela potovati okoli in bila razstavljena na različnih koncih sveta, nam je povedala fotografinja, novinarka, ustvarjalka in navdušenka nad lomografijo Mankica Kranjec. Več pa izveste v spodnjem pogovoru.

Koliko je navdušencev nad lomografijo pri nas?

Pri nas je skupnost pravzaprav zelo majhna, a kljub temu precej povezana. V skupini slovenskih lomografov Lomography s’LOVE’nia na družbenem omrežju Facebok je približno 110 članov, v skupini LOMOnada, ki sem jo ustvarila s fotografoma Sunčanom Stonom in Simono Varnalievo, pa je članov trenutno 94 in vsak dan se nam pridružujejo novi. Številni posamezniki, sicer ljubitelji analogne fotografije, niso del spletnega omrežja in zato tudi niso včlanjeni v to skupnost. Zanimivo pa je, da skoraj vsak teden kje spoznam koga, ki ima doma lomografski fotoaparat in rad fotografira z njim, številni med njimi pa niso niti vedeli, da spletne lomoskupnosti sploh obstajajo.

Kaj točno je lomografija in kaj je tisto, kar vas pri njej privlači?

Lomografija je pravzaprav vrsta analogne fotografije. Lahko bi rekli, da je tudi vrsta umetniškega gibanja. Za lomografijo velja, da lahko fotograf prekrši vsa pravila in zakonitosti, ki sicer veljajo za dobro fotografijo. Lomografski fotoaparati, ki se pri lomografiji uporabljajo, so navadno preprosti in najpogosteje celo plastični analogni fotoaparati. Vse se je začelo s starimi ruskimi analognimi fotoaparati v devetdesetih in preraslo v pravo navdušenje med ljubitelji analogne fotografije. Lomografi za fotografiranje z njimi uporabljajo pogosto filme s pretečenim rokom in tako ustvarijo na končnih fotografijah dodatne vizualne učinke. Fotografije so mnogokrat močnih barv, neostre, preosvetljene, eksperimentalne in umetniške ali kako drugače analogno manipulirane. To lomografiji daje svoj čar in je tisto, kar privlači ljudi. Fotografiji daje nekoliko drugačno razsežnost.

Ustvarila se je mednarodna lomografska skupnost, ki združuje lomografe z vsega sveta in katere številni ljubitelji so tudi profesionalni fotografi. Ker tudi sama profesionalno delam kot fotoreporterka, sem vsak dan vpeta v dogajanje, ki ga posnamem na digitalni fotoaparat, ki je moje glavno orodje za delo. Lomofotoaparat – sama uporabljam holgo in supersamplerja – je zame nekakšna igrača, s katero se igram, ko imam čas in predvsem ko dobim dobro idejo o nizu fotografij, ki bi bil najprimerneje prikazan prav na filmu.

Eno izmed osnovnih načel lomo fotografije je tudi "ni ti treba vedeti, kaj si posnel na film". Z digitalno fotografijo smo izgubili prav tisto pričakovanje, ko si nesel razvit film in šele nato videl rezultate ... Gre tudi pri vas za element presenečenja?

Vsekakor! To je tisti del, ki to vrsto fotografije dela tako zanimivo. Daje ji čarobnost, ki jo je digitalna fotografija delno žal že izgubila.

Tudi v digitalni fotografiji so priljubljena orodja za umetno staranje fotografij, na pametnih telefonih na primer Instagram. Zakaj bi torej s seboj nosili še lomografski fotoaparat?

Pa ne le lomografski aparat, tudi kakršen koli analogni fotoaparat ali polaroidni fotoaparat! Preprosto zato, ker imajo fotografije, posnete na film, drugačno "dušo". Gre za celotno, morda celo romantično izkušnjo, ki jo tovrstna fotografija prinese. Je na neki način obred, ki se začne z nakupom filma, nato izbiro fotografskega motiva, iskanjem prave svetlobe, pritiskom na sprožilec, nato pa previjanjem filma na rolo, potjo do fotografskega studia, čakanjem na razvijanje filma in navsezadnje pričakovanjem končnega izdelka – fotografij v fizični obliki. Gotovo na papir natisnjene fotografije vsak izmed nas tudi po več letih radi gleda skrbno spravljene v fotoalbumih. In to se tudi v dobi digitalizacije ni spremenilo.

Instagram je postala zelo priljubljena aplikacija, ki pa ne more nadomestiti tistega momenta pričakovanja in presenečenja, ki ga ustvari analogna fotografija. Vsak lomografski fotoaparat je drugačen, operira z drugačnimi učinki in je zanj v uporabi drugačen film. Glede na zakonitosti, ki jih fotograf pri lomografiji naj ne upošteva, bo morda zvenelo nekoliko nenavadno, a tudi za dobro in kakovostno lomofotografijo lomograf porabi nekaj časa, da se nauči, kako se spoprijateljiti z lomofotoaparatom, in zato na začetku ustvari tudi več neuspelih posnetkov.

Najbrž nekateri lomotrendu sledijo prav zato, ker je trend. Podlegle so mu tudi številne slavne osebnosti. Model fotoaparata diana se na primer pogosto uvršča kar na sezname "obveznih modnih dodatkov" ...

Seveda, gotovo obstajajo nekateri posamezniki, ki imajo lomofotoaparat preprosto zato, ker predstavlja nekakšen trend. Toda ti ljudje navadno fotoaparat imajo, a ga le redko uporabljajo in se od pravih ljubiteljev lomografije in analogne fotografije razlikujejo prav po tem, da verjetno prav veliko posnetih filmov niso odnesli v fotostudio, fotoaparat pa se jim praši na kateri izmed domačih polic. Sicer pa, če ga nekateri uporabljajo za modni dodatek in z njim tudi lovijo na film trenutke v večnost, potem je aparat vendarle dosegel svoj namen, mar ne?

Velik očitek številnih ljudi je tudi ta, da so ti fotoaparati prav zaradi popularnosti postali dragi. Pa vendar, še vedno jih je mogoče tudi kje na spletu najti za razumno vsoto denarja. Morda so nekateri začeli uporabljati te fotoaparate zaradi trenda, a lomografija je preprosto zabavna in zato se z njo ukvarja tudi toliko ljudi!

Z lomografi in ljubitelji analogne fotografije se slovenski lomografi povezujemo prek spletnih skupnosti, ki obstajajo na družbenih omrežjih. Teh je največ na Facebooku. Obstaja tudi močna skupnost na mednarodni spletni strani Lomography. Ljudje različnih profilov in z različnih koncev sveta objavljajo fotografije ter z drugimi lomografi delijo izkušnje, mnenja in navdušenje. Sama se sicer srečanj v tujini še nisem udeležila, toda s številnimi lomografi sem prek spleta po odprtju nedavne mednarodne razstave v Ljubljani navezala še močnejše stike.