Komičarko in lutkarico so ljudje dolgo povezovali z njeno televizijsko vlogo čistilke Fate. Z udejstvovanjem v stand-up komediji jo je končno potisnila ob stran.

Od nekdaj jo je vleklo po humornih tirnicah, že v lutkarstvu je, kot pravi, nezavedno vsakič iskala komičnost v svojih likih. Zadnja leta je tudi tista, ki s svojim upodabljanjem Kakaduduja in Foksnerja v otroški oddaji Ribič Pepe, skrbi za to, da se naglas krohotajo tudi mahni otroci.

V pogovoru nam je med drugim razjasnila nedavno izkušnjo z obtožbo sovražnega govora na Twitterju, pokomentirala pa tudi položaj žensk v komediji in politiki. V obeh panogah ljudje pač še vedno najraje gledamo moške.

Dolgo časa se vas je držal lik čistilke Fate, imam občutek, da vse do takrat, ko ste se začeli na Viktorjih pojavljati najprej kot podeljevalka in potem kot voditeljica.
Fata je super lik, vsak igralec si lahko želi, da ima takšno znamenito vlogo, ki mu pomaga, da ga ljudje spoznajo. Je pa res, da so ljudje potem od mene dolgo želeli samo Fato, jaz pa sem bila tega že naveličana, preprosto izpraznila sem se in nisem več vedela, kaj naj z njo počnem.

Kaj bi imela Fata povedati danes v času gospodarske krize?
Verjetno se za čistilko še vedno najde delo, samo plača je še slabša kot prej. Fato sem v resnici začela ob stran potiskati takrat, ko sem se začela s stand-upom. Takrat sem začela razglabljati o sebi, o svojih izkušnjah. Na svojem prvem večjem stand-up nastopu na Lentu sem občinstvo na začetku vprašala, kdo sem. Vsi so rekli: "Fata!" No, sem jim odvrnila, zdaj vam bom pa jaz razložila, kako je to, da si Lucija, pa od tebe vsi pričakujejo Fato. Tisto je bil odličen stand-up. Mislim, da sem jih do zdaj že kar vzgojila (smeh).

Komično ste dejavni tudi na Twitterju. Slovenski komiki tam sicer niso množično dejavni, kot bi pričakovali.
Želela bi si biti še bolj dejavna. Da bi napisala vsaj en dober štos na dan.

Nedavno ste, kot se za vsakega resnega tviteraša spodobi, komentirali tudi oskarje. Se je voditelj Seth MacFarlane tudi vam zdel šovinističen s svojo pesmico o joških?
Kaj pa vem, mislim, da ima težko delo, saj je to pred njim počelo že toliko komikov. To vem iz lastne izkušnje. Težko je biti drugačen, če si preveč drastičen, te pa lahko raztrgajo.

V stand-upu so ženske slabo zastopane, posebej pri nas. Uveljavlja se prepričanje, da so moški boljši komiki, čeprav ženske v svetovnem merilu dokazujejo, da so jim popolnoma enakovredne.
Res je, in nekatere so še bolj ostre in neposredne kot moški. Jaz nisem te vrste "žleht" humorista, ta humor se v Sloveniji tako ali tako ne prime dobro. Če ljudje kakšno pikro šalo slabo sprejmejo, je najbolj hudo ravno meni. Nisem preveč za na nož. Je pa zanimivo, neko dekle je v diplomi izvedlo anketo, koga bi ljudje najraje gledali v stand-upu. Tako moški kot ženske so odgovorili, da bi najraje gledali moškega. Ženske imamo žal še vedno predznak, da smo za v kuhinjo oziroma za tiste poklice, ki so za tolažbo in nego. Potem pa pride do trenj.

Morda ženske prej obdolžijo politične nekorektnosti.
Ja, od nas se pričakuje, da se vedno lepo obnašamo. Jaz sicer ne govorim veliko o politiki, a ne zato, ker se ne bi upala, ampak zato, ker mi to ni blizu, iskreno povedano, je sploh ne razumem.

No, vseeno ste prejšnji teden tvitnili nekaj, kar je stranka SDS označila za sovražni govor. Na Twitterju ste zapisali, da je v Janševem prevzemu ministrstva za finance približno toliko logike, kot če bi pedofila zaposlili v vrtcu.
Ja, res je. Na srečo so mi ljudje stopili v bran. No, zdaj je tako ali tako konec in imamo žensko mandatarko. Vedno sem vesela, če v tem moškem svetu ženske pridemo do kakšnega položaja.

Ste se iz izkušnje na Twitterju naučili, kako vpliven je postal ta medij, kjer svoje misli po navadi objavimo brez tehtnejšega razmisleka? Javna oseba se lahko hitro znajde v škripcih.
Nisem bila brez premisleka, to s pedofili v vrtcu je bila prva asociacija in misel sem še nekaj časa pilila. Niti pod razno nisem pričakovala takšnega odziva.

Kako pogosto pripravljate nov material? V časih YouTuba, ko so na ogled vsem, je ta pritisk vedno novih šalah verjetno večji …
Odvisno. Določen material "furam" že peto leto, kakšnega pa dam tudi hitro na stran. Ne vem, jaz osebno grem rada dober štos na splet pogledati večkrat. Težko je ljudem dopovedati, da ne moreš vsakega nastopa narediti čisto na novo. Potrebuješ trening. Jaz delam tako, da mi kakšna ideja ali stavek padeta na pamet, potem pa okoli tega naredim kakšno zgodbo. Včasih tudi kaj improviziram, in če izpade dobro, uporabljam naprej.

Kot lutkarica ste v življenje obudili tudi dva trenutno verjetno najbolj priljubljena lika v otroški oddaji Ribič Pepe. Kateri vam je ljubši? Zmedeni in neposredni Kakadudu ali cinično preračunljivi Foksner?
Oba. Morda Kakaduduja bolje poznam, ker je bil pač prvi in je kot nekakšen starejši sin (smeh). Foksner se je najprej samo pojavljal, sčasoma pa je postajal vedno bolj vključen v dogajanje, nazadnje sta s Kakadudujem skupaj celo začela tekmovati v kvizu. Onadva sta kot majhna otroka, Ko sta skupaj, si gresta večinoma na živce, ko pa eden manjka, pa je drugemu kar hudo. Bi si zagotovo pomagala, če bi eden izmed njiju potreboval pomoč.

Vi pišete besedilo za njune vloge?
Ne, scenarij je delo avtorja Igorja Ribiča, ki Ribiča Pepeta tudi upodablja. Potem pa na vaji vidimo, kje se da kaj spremeniti, in tako obrnemo okoli kakšno rimo ali besedo. Včasih dodam tudi kakšen komičen učinek, na primer, kako Kakadudu pade po tleh od izčrpanosti ali kaj podobnega. Otroci ponorijo od navdušenja. Obožujem ta snemanja poleti, to je v resnici edini strnjen stalen posel, ki ga imam.