Ta teden je Aleksander Mežek praznoval 60-letnico, na glasbeni sceni pa je aktiven že 43 let. Leta 1972 se je Mežek odzval na ponudbo angleške založbe Word in za britansko ter ameriško tržišče posnel avtorski album. Po uspehu njegove prve slovenske izdaje Siva pot leta 1975 je njegova glasbena kariera tekla vzporedno doma in v tujini.

Aleksandra smo vprašali, če in kako se razlikujejo razmere na glasbeni sceni v tujini v primerjavi s Slovenijo. Dejal je, da je glasbena industrija povsod po svetu v krizi zaradi slabe prodaje zgoščenk, kar je posledica tehnološke revolucije in medmrežja: "Če se bo tako nadaljevalo, se bo vedno teže odločati za snemanje plošč, ker ne bo več mogoče pokrivati snemalnih stoškov." O dejstvu, da je pri nas vse bolj v ospredju turbofolk in različni kvazizvezdniki, pa ni izgubljal besed: "Na tubofolk se premalo razumem, da bi ga lahko ocenjeval."

Izbral si je pravega vzornika
Nad kitaro in glasbo se je navdušil v mladih letih ob pogledu na sira Cliffa Richarda, člana rokenrol skupine The Shadows v filmu The Young Ones. Cliffa je štiri leta pozneje v Zagrebu osebno spozna, že štiri leta po snidenju pa sta začela sodelovati. Njuni poti se še danes močno križata. Kot je dejal za MMC, je bila izbira vzornika prava: "To, da sem ga spoznal in da še vedno kdaj sodelujeva, je le potrdilo, da sem izbral pravega vzornika."

Aleksander nam je še povedal, da nima neke najljubše skladbe, ki mu je najbolj pri srcu: "Običajno je to tista, ki sem jo zadnjo napisal ali posnel." Dodal je, da je zanj pri skladbi na prvem mestu besedilo, ki ga napiše prej. "Melodija pa nastane potem, na podlagi pomena, poudarka in ritma besed, ki jih uporabim," je še pojasnil.

A. M.