Aktualnega družbenega dogajanja so se člani skupine redno dotikali v svojih besedilih. Podobno je z zadnjima singloma Nov dan ter Vstati in obstati, ki napovedujeta prihod novega albuma. Skupina bo, kljub temu da je obljubila, da se bo letos zaprla v studio in posnela material za nov album, ena izmed najbolj dejavnejših letos na slovenskih festivalih.

Žgoče sonce, ura 16.00 in nekaj deset obiskovalcev pod odrom - faza, ki so jo prestali pred leti Mi2, je danes za skupino le še spomin. "Enostavno je veselje igrati v tem trenutku," pravi Dirnbek.

Cel pogovor z njim si lahko preberete spodaj.

Veliki plakati, ki to poletje vabijo na poletne festivale, imajo nekaj skupnih točk, med njimi izstopa beseda Mi2. Se morda čutite kot nekakšen magnet za privabljanje množic na festivale?
Ti veliki plakati nam potrjujejo, da smo spet požrli lastno besedo. Na začetku letošnjega leta smo se v skupini složno odločili, da bomo res igrali manj kot prejšnje leto: da se bomo umaknili in se posvetili ustvarjanju plošče. Datumi na teh že omenjenih koncertnih plakatih govorijo popolnoma drugo zgodbo – našo realnost. Igramo. Igramo kot zmešani. Res je, da smo se na začetku leta malce držali nazaj, ampak ko so prišli toplejši meseci - recimo od maja naprej -, pa kar nismo zmogli več tega umika in smo praktično vsak petek in soboto nekje. Je pa tako - ko te vabijo na Rock Otočec, Schengenfest, Pivo in cvetje …, je težko reči ne in najti pameten razlog, zakaj ne. Zato smo popustili pod težo "argumentov" druge strani.

Kako je zdaj, ko ste znova na "elektriki"?
Saj je nismo nikoli dali čisto na stran. Pred letom in pol ali dvema smo uvedli akustično varianto kot dodatno ponudbo. Elektriko pa smo še vedno ohranjali, ker smo koncertna, festivalska skupina. To se potrjuje s temi plakati in na dogodkih tega tipa ne moreš igrati akustično. Tudi letos je tako, da igramo 'elektriko'. Vmes pa naredimo tudi kakšen izlet v drugo smer. Recimo letošnje poletje bosta dva akustična koncerta, in sicer 12. in 13. julija v Rogaški Slatini in na Pivu in cvetju.

Kdaj se vam je nazadnje zgodilo, da ste imeli na festivalu le do polovice zapolnjen prostor pod odrom ali pa skoraj prazen klub?
Na srečo že kar nekaj let ne. Odkar je zunaj plošča Rokenrol, smo praktično vedno polno obiskani in to je krasno.

Že na začetku ste omenili, da je v pripravi nova plošča. Dva singla iz nje smo že lahko slišali: Še en dan in Vstati in obstati. Gre za tipični Mi2 skladbi: ste konkretni, ampak kdaj bo nastopil čas za kakšno pravo štajersko revolucionarno skladbo?
Z malo več ostrine, kajne?

Da.
Na zadnjih dveh singlih smo še vedno malo bolj 'božali' z vsebino. (Krajša tišina). Ne vem. Morda se bo zgodilo na tej plošči, morda ne. Sami smo glede na aktualno dogajanje zadnjega leta imeli kar nekaj debat o tem, ali smo kot skupina poklicani, da izrazimo svoje mnenje na še bolj direkten način, na še bolj provokativen, tako da še bolj zbode tiste, ki nam slabšajo naš vsakdan. Pa nismo sprejeli sklepa, da bomo to naredili niti da ne bomo. Plošča še nastaja. Zna se zgoditi, da bo, če se bodo stvari nadaljevale s tem tokom - na žalost kaže, da se bodo -, verjetno tudi z naše strani slišati kaj še bolj udarnega. Da bomo pozvali ljudi, da vzamejo motorko v roke (smeh). Ne bom pa tega obljubljal. Enostavno delamo in objavljamo skladbe, za katerimi stoji vseh pet posameznikov. In če se bo vseh pet s tako vsebino strinjalo in čutilo, da skupina Mi2 za nečim takim stoji, jo bomo dali ven. Sicer pa je ne bomo.

Kakšni so časi za Mi2. Je to obdobje nekaj najboljšega, kar se lahko zgodi za skupino, kot je Mi2, ali so bili pred leti boljši časi?
No, zagotovo bi bil precej žalosten, če bi rekel, da nam gre kriza na roko. In da smo skupina, ki prosperira takrat, ko je stanje v državi slabo. Mislim, da bomo takšne ljudi našli bolj v kakšnih drugih sferah - ne v glasbeni. V politični na primer se eni zelo dobro znajdejo, ko je obdobje krize. Mi smo skupina, ki je veliko igrala, ko so bila srečna leta, in igra zdaj, ko so malo manj. Edina razlika, ki jo občutimo, je, da smo mi ohranili svoj nabor koncertov in prisotnost na prizorišču, veliko izvajalcev pa je v tem času izginilo. Ostali so samo tisti, ki so bili že v obdobju zadnjih pet, šest let med najbolj izpostavljenimi. Kup drugih, ki so bili že blizu, da pristanejo med nosilnimi imeni koncertnih dogodkov, pa je žal šlo dva koraka nazaj, ker enostavno organizatorji zanje ne najdejo prostora na velikih odrih. In je potem kar veliko takšnih izvajalcev obupalo.
Kar pa zadeva vsebino, ki jo podajamo v svojih stvaritvah, smo se aktualnih družbenih dogodkov dotikali že, odkar skupina obstaja, to je od leta 1995. Je res, da je takrat, ko oblast malo bolj stiska, družbenokritičnih skladb več. V obdobju, ko vse deluje lepše in bolj umirjeno, pa je več ljubezenskih in 'zajebantskih' komadov. Ta čas vsekakor kliče, da bomo dali od sebe še kaj, kar se bo dotikalo aktualnih razmer.

Na protestih ste bili?
Na protestih smo bili. Osebno sem se udeležil vseh, razen zadnjega. Torej štirih od petih. Igrali pa smo enkrat. Na prvem, odkar imamo premierko (smeh). Pa ne zaradi tega (nje), ampak ker je bil to prvi in edini, na katerem je bilo poskrbljeno za tehnične pogoje za nastop skupine našega tipa.

V Jebovljah - animirani seriji, za katero ste ustvarili uvodno skladbo -, na kateri strani bi našli Mi2?
Hm … Nismo ravno čisto enostransko opredeljeni. Nismo skupina, ki bi podpirala samo eno opcijo. Daleč od tega. Po mojem mnenju bi bili eni tu, drugi tam. Srečevali bi se ob jarku, ki poteka na sredini, in z veseljem šli skupaj na kavo v en ali drug lokal.

Kako je sploh prišlo do sodelovanja med vami in ustvarjalci animirane serije?
Na podlagi preteklega sodelovanja. Mi2 smo bili večkrat gostje oddaj, ki jih je pripravljal Bojan Krajnc. Sam sem nekajkrat tudi avtorsko sodeloval pri teh oddajah, recimo v oddaji Hri-bar in na različnih proslavah in drugih dogodkih, ki jih je pripravljala Televizija Slovenija, za katere sem napisal kar nekaj besedil. Najbrž je bil to razlog, da je Bojan kontaktiral z mano, ko so rabili skladbo za uvodno špico serije. Vprašal me je, ali bi bil jaz kot avtor in skupina pripravljen izpeljati projekt. In rezultat našega odgovora je skladba Še en dan.

Nov dan in Vstati in obstati - koliko oba singla napovedujeta vsebino, ki jo bomo našli na albumu oz. koliko materiala je že posnetega?
Pripravljeni sta dve tretjini skladb. Ena tretjina od tega jih je že v tisti podobi, ki si jo želimo. Pri eni tretjini jo še iščemo. Zadnja pa se mora še zgoditi. Upam, da bomo v jesenskih mesecih na polovici dela, spomladi prihodnje leto pa ga končamo. Vemo že, da album ne bo mehkejši, kot so bili prejšnji, da bo žanrsko zelo raznolik. V besedilih pa bodo zajeti praktično vsi elementi, ki smo jih bili vajeni pri naši skupini - od aktualnih skladb, 'zajebantskih', kakšnih, ki so čisto mimo in so tipične za našo skupino … In da ga bomo v veliki meri odigrali v živo, ker ga prvič snemamo ne v studiu, ampak kar v našem prostoru za vaje. Tam gulimo ta naš material, dokler nismo zadovoljni z njim, nato pa stisnemo gumb za snemanje.

Verjetno je precej drugačen občutek, če ste v prostoru za vaje, kot če bi bili zaprti v studiu.
Bolj je 'fajn'. V studiu moraš v tistem terminu, ki ga imaš rezerviranega za snemanje, vse narediti. Ko pa delaš v prostoru za vaje, pa lahko čakaš na pravi trenutek, in ko se ti zdi, da je prišel, rečeš: "Zdaj pa dajmo." Še toliko lažje je pri poslušanju in analiziranju posnetkov - ko nekaj ne funkcionira čisto tako, kot smo si zamislili, zadevo pač izbrišemo in poskusimo naslednjič. Če snemaš v prostoru za vaje, se nekako približaš pogojem, ki jih imajo velike skupine, ki imajo pri ustvarjanju na voljo neomejen proračun. Ko finance niso težava, ampak te omejuje zgolj čas, ki si ga pripravljen porabiti za to.

Ko ste se usedli in rekli, da boste posneli nov album: ste razmišljali, da boste delali skladbe za radijsko predvajanje ali za koncertne nastope?
Glasbe za radijsko predvajanje že dolgo ne delamo več, ker to v Sloveniji nima absolutno nobenega smisla. V osnovi imamo dva radia, ki nas podpirata, malo širše pa je morda do deset takšnih, ki nam stojijo ob strani in pri katerih lahko vedno računamo, da bodo pri njih naša nova dela vsaj predstavljena, če že ne redno predvajana. Medtem pa druge radijske postaje živijo v nekem drugem svetu in vrtijo glasbo po nekih drugih merilih in vzorcih in se enostavno nima smisla obremenjevati z njimi. To zgodbo smo že zdavnaj pustili za sabo. Odgovor na vprašanje je tako, da absolutno delamo glasbo, ki je primerna za koncertne nastope. Delamo skladbe, ki jih je 'fajn' igrati v živo. In jih tudi snemamo tako, da so na posnetku čim bolj podobne temu, kar lahko s skupino potem ponovimo na odru. Se pravi s čim manj dodatnimi inštrumenti in gosti.

Pravijo, da ljudje na koncertu Mi2 pojejo že tako kot na koncertu Miša Kovača. Kaj pravite na to?
(Smeh). Upam, da v letih in zdravju izvajalca še opazijo kakšno razliko. Je res. Sem prepričan, da imamo eno najboljših občinstev na slovenskem prizorišču. Enostavno je veselje igrati v tem trenutku, ki ga zdaj doživlja naša skupina. Katero koli znano skladbo igramo, bodo ljudje peli z nami. Tudi če vmes dodamo kakšno, ki ni poznana večini ljudem, ki so pod odrom, ji pritegnejo, jo spremljajo in z veseljem počakajo na naslednjo. Ne vem. Mene je včasih kar malo strah, da nam gre že predolgo prelepo in da se mora počasi to nehati. Upam, da se ne bo prehitro.

Že dolgo pa niso več samo Štajerci pod odrom.
Recimo ta poznospomladanska turneja je živ dokaz temu. Pred dvema tednoma smo igrali v Dolini pri Trstu in na Gori Rocka (nad Tolminom). Pretekli konec tedna smo bili v Brežicah in Prvencih (pri Ptuju). Zdaj nas čakajo Ljubljana, Laško in Rogaška Slatina. Res se selimo po vsej Sloveniji. Konec poletja nadaljujemo v Beli krajini, na Koroškem, Kozjanskem, pa spet Primorska, vzhodna Štajerska … Če bi bili samo Štajerci pod odrom, bi morali biti res zelo plodoviti in razseljeni po Sloveniji.

Kdaj vas bo Vikend dal na naslovnico?
Vikend nas da na naslovnico, ko izide kakšna nova plošča. Enako Pilot. In Večer. To so tudi vse revije "nacionalnega pomena", pri katerih se to zgodi (smeh). Bolj me zanima, kako to, da se recimo revija Stop še ni spomnila, da bi nam namenila več kot pol strani kadar koli v naši zgodovini (smeh). Pri njih ob izidu plošče preberemo kratko notico v vesteh iz tujih medijev (smeh). Šalo na stran: smo skupina, ki se ne ukvarja s promocijo, razen takrat, ko da od sebe kakšen nov izdelek. Ali je to plošča ali nova skladba … Enostavno se nam zdi, da je glasba tista, s katero povemo veliko o sebi. Precej več kot tisti, ki so javno razglabljali o svojih aferah ali pokazali del svoje kože. Mi gremo s svojimi besedili in glasbo globlje pod kožo in ne vidimo nobene potrebe, da bi - razen takrat, ko govorimo o glasbi - dodatno komunicirali z mediji.