"Čisto po pravici, vedno sem imela težavo s svojo žensko platjo. Zdi se mi, da je bila vedno bolj blizu rokersko-moška pojava kot ženska oz. subtilnejša pojava," je pojasnila Lara B v pogovoru za MMC in dodala, da je to svojo ženstveno plat z leti sprejela. Pevka in avtorica je pred leti v slovenskem glasbenem prostoru zapolnila neko vrzel s skladbami, kot so Lutka, Kletka želja, Norec, Ti si se bal, priredba Dan neskončnih sanj ... A v zadnjem obdobju so jo lahko oboževalci spoznali še v malce drugačni luči. Kot je dejala sama, so bili to enkratni izleti - kot je bil Hollywood s Siddharto, ki so jo obogatili.

Po uspešno končanem študiju kulturnega menedžmenta v Milanu se je zdaj glasbenica zaprla v studio, kjer jo je že čakalo ogrodje za naslednji album, ki ga želi predstaviti svojim oboževalcem. Toda zdaj potekajo ravno usklajevanja, v katero smer se bosta ona in njena skupina odločili, da zaidejo.

Več pa si lahko preberete skrajšanem spodnjem intervjuju. Celega si lahko ogledate v videu spodaj.

Najprej pojavitev na Gongih, nato na Viktorjih – odmeven nastop na Viktorjih s Siddharto – videospot in potem še odmevno gostovanje s Pando. Postajate fantom iz ozadja ali samo načrtujete počasno vrnitev?
Lara B: (Smeh) Fantom iz ozadja ali pa začimba v jedeh nekoga drugega. Ne, nisem fantom ... Všeč mi je to delovanje v ozadju. Rada se preizkušam kot producent, vox coacher, avtor za druge ... Vse te figure, ki delujejo v ozadju produkcije albumov in koncertov, so mi zanimive. Ampak na neki točki me vedno potegnejo tudi v ospredje. In povabijo na takšne zadeve. Lepo mi je, ko me pokličejo, ko rečejo: "Glej, to bi delali." In predstavijo kakšen koncept, ki je malenkost drugačen od tistega, kar delam, in se mi zdi, da mi to obogati mojo pevsko kariero, izkušnjo.

Ampak ne. Zdaj pripravljamo lastne stvari oz. so pripravljene že kar lepo obdobje. Komadi so nastajali med letom 2008 do 2010 in so pripravljeni v obliki skeleta. Zdaj ko sem končala v Milanu – sicer sem še vedno razpeta med Slovenijo in Milanom, saj še vedno tam delam, ampak malo več časa zdaj preživim tu – smo se s fanti že usedli. Zdaj potekajo prepričevanja drug drugega, v katero smer bomo šli.

Z novo glasbo merite na manjše klube ali na večja prizorišča? Že kaj razmišljate v tej smeri?
Lara B: Jaz sem zaljubljena v majhne klube. Na velikih odrih se veliko porazgubi. Imaš bend, ki je šest kilometrov daleč, in bobnarja, ki je tam zadaj in ga vidiš, da samo nekaj maha, in ga ne slišiš. Potem imaš še te "in ear monitorje", ki ti zadušijo vse skupaj. In si tam v neki celici notri, v nekem vakuumu in ničesar ne sprejemaš. Si zelo v svojem svetu na velikih odrih.

Na majhnem odru pa je interakcija in vse se zlije. Ljudi imaš blizu. Že Katedrala je "fajn" – je intimen prostor. Stojiš na odru, in da je občinstvo na tvojem nivoju, da ga vidiš iz oči v oči, je "vau". To bo po mojem plošča za majhne odre. Jaz bom kar se da vztrajala pri majhnih odrih.

Torej kakšne Stožice, kot je to storila Siddharta, ni pričakovati?
Lara B: Jaz dam Siddharti samo kapo dol za to, kar je storila. Fantje so ... Fantje so "ful" pristna in prisrčna celota, ki deluje v zelo pozitivni smeri. Kapo dol, da si to upajo in da gredo v take projekte. Ker v ozadju tega je toliko dela, energije ... zanosa. Jaz mislim, da je malo takšnih. Res, kapo dol.

Kakšen je bil vaš prvi odziv, ko so vas povabili k sodelovanju za Viktorje?
Lara B: Bila sem v studiu in ravno pisala besedilo za novi singel, ki prihaja, in poklical je Jani. Rekel je: "Hej, mi smo razmišljali. Na Viktorjih bomo spet in rabimo sodelovanje, nekaj "special". Smo razmišljali, da bi te povabili, na račun tvojega nastopa na Gongih, kjer si pela Dream a Little Dream. In je bilo drugače: bilo je zelo subtilno, ženstveno. Jaz bi obdržal to. Ne to tvojo "power house" pojavo, ampak tvojo ženstvenost, ki še ni tako prišla ven."

Jaz sem si mislila: saj sem imela Dan neskončnih sanj in druge skladbe, kjer si pokazala neko svojo ženstveno plat. Ampak Jani je rekel, da je bilo na Gongih res nekaj posebnega, nekaj drugačnega. Na račun tistega so me nato poklicali. Seveda sem bila počaščena, da so me poklicali. S Siddharto še nisem sodelovala, da bi prav delali nekaj skupaj. Vedno smo se srečevali na kakšnih koncertih, nastopih. Ampak nikoli, da bi se res družili ali spoznali kot osebe. Povabili so me in zelo sem bila zadovoljna, ker smo imeli priložnost, da smo se bolje spoznali. Nad energijo Siddharte sem bila prijetno presenečena.

Zdaj ko postajate tudi sami zrelejši, boste še naprej gradili na svoji "power house", ali greste bolj proti subtilnejši podobi – kakor jo je označil Hace?
Lara B: (Smeh). Zdaj ko sem bolj zrela ... Sem bolj ženska. Čisto po pravici, sem imela vedno težavo s svojo žensko platjo. Zdi se mi, da je bila vedno bolj blizu rokersko-moška pojava kot ženska oz. subtilnejša pojava. Se mi zdi, da sem z leti pridobila, ne pridobila, ampak odkrila to svojo plat. Jo odkrila in tudi sprejela. Če je ne bi sprejela, potem ne bi sprejela teh drugačnih projektov. In se tudi vedno udobneje počutim v tej subtilnejši. Ne bom zanemarila oz. odstranila te "power house" podobe – ker to sem jaz. Upam si razširiti to izraznost tudi bolj v subtilnejšo plat. Mislim, da si lahko to zdaj privoščim. Da je tudi to del moje osebnosti, ki se z leti bolj razvija in poglablja.

Rekli ste, da "si lahko privoščite". Je to rezultat teka na dolge proge? Vemo, da niste bili le muha enodnevnica, da ste bili ves čas prisotni?
Lara B: Ja ... Mene je vedno zanimal ta glasbeni svet tudi z drugih vidikov: ne samo to, da sem ves čas na odru, v medijih, na naslovnicah revij. To ni bil nikoli moj cilj, ampak je posledica. Je tek na dolge proge, ampak tudi če ne bi stala na odru, bi ostala v glasbi, ker sem se tu našla. Tu imam znanje, prijatelje in interes, da se razvijam. Vedno sem razlagala, da če bi morala izbirati med avtorstvom in interpretacijo, bi najverjetneje izbrala avtorstvo. Avtorji pa lahko do stotega leta ustvarjajo (smeh).

In mislim, da bo to ta primer. Ker na neki točki verjetno nisi več v stanju, da si na odru. Kdo bi pa gledal nekoga, ki je 60 let in je ves zguban? Še posebej ženska. Recimo moški ... Se mi zdi, da imamo tud neki drug pristop, neko drugo dojemanje. Če je moški pri 60 letih na odru in energičen, rečejo: "Vau". Če je pa ženska, pa ji rečejo: "Daj, umiri se." Malo drugače dojemaš. Ženska je podvržena temu, da neki točki ali postane Josipa Lisac – da imaš to pojavo, da si diva in si lahko privoščiš, da si ekscentričen, poseben in lahko do konca vztrajaš. Če pa imaš "power-house" energičen nastop ... Pa je isto kot Madonna na Super Bowlu: Ja in ne. Saj je – Madonna je Madonna. Ne moreš nič reči. Ampak pri teh letih pa verjetno rečeš: "Saj je veliko mladih, ki lahko to delajo. Izberi si eno pot, kjer boš diva."

Ona je industrija.
Lara B: Ja, ona predstavlja ta žanr. Ampak ona bi si lahko privoščila, da bi bila lahko diva. Ne bi ji bilo treba več skakati po odru kot najstnica.

Zanimivo je, da tudi če pogledamo na domače prizorišče, imamo izvajalce, ki z obletnicami, z obujanjem nekih časov, privabljajo polne dvorane in mlade izvajalce, ki igrajo v klubih pred 15 obiskovalci.
Lara B: Glasba ima to moč, da se v stoletjih ohranja, ker na glasbo se lepijo spomini in ima moč časovnega stroja. Glasba sčasoma postaja – če ima ta element, da preživi zob časa – se mi zdi, da ima čez 20, 30 let dodatno vrednost, ker ima za vse v dvorani zmožnost časovnega stroja. To se mi zdi dobra lastnost glasbe.

Kako je za vas prepevati skladbe, ki ste jih napisali pred desetimi leti?
Lara B: (Tišina). Težko (smeh). Tudi za nas ima glasba moč časovnega stroja. V desetih oz. 15 letih, odkar že delam, je težko. Čeprav se mi zdi, da imaš preko glasbe ta katalizator spominov in zdaj sem za ploščo X – ko sem naredila jubilejno ploščo z predelavo starih komadov – naredila predelavo za skladbo s prve plošče Bodi galeb. Dojela sem ga popolnoma drugače kot takrat. To je na novo odkrit komad. Ni vedno težko. Moraš pustiti, da preteče nekaj časa. Tudi sama sem se enkrat s sabo pogovarjala: Kako je napisati komad in ga 40 let peti na koncertih. Težko je. Vsaj meni. Se mi zdi, da imam z glasbo odnos, kot da bi bila slika nekega obdobja. To sliko peljati naprej je tako, kot da bi imel na osebni izkaznici sliko, ki si imel 18 let. Medtem si se spremenil, malo drugačen obraz imaš in drugačne izkušnje ... (smeh).

Preden ste se malce umaknili – če smem uporabiti to besedo –, ste pustili svojim oboževalcem "teezer" v obliki singla Pay Attention. Bodo tudi druge skladbe podobne tej? Bodo besedila v angleščini?
Lara B: Pay Attention je ta formula, ki me zdaj zanima. Plošča bo v angleščini, je nastala v angleščini. Ampak bodo določeni komadi, še posebej tisti, ki jih slišim, v slovenščini, jih bom prepesnila. Ne prevajam komadov. Po navadi se ga lotim tako, da ohranja melodiko. Da ohranja tiste zloge, ki so pomembne za melodijo oz. točno ta zven komada, da jih ohranjam, da jih imam tam in da jih prepesnim. Glede na to, da sem avtorica, si lahko privoščim, da imam v drugem jeziku drugačno besedilo, čeprav skušam ohranjati pomen. Ne prevajam dobesedno. Skušam pa ohranjati prvotni pomen in nekako iščem enak zven besed.

Koliko prostora pa vmes dopuščate še improvizaciji?
Lara B: Improvizacija je sestavni del živih nastopov.. To je tam, kjer si pustiš prostor, in je tisti del, ko se stvari sestavljajo, pustimo prosto pot tem energijam, ki se ustvarijo, ko se dobimo na placu in sestavljamo nov komad. Pri plošči pa potem skušam obdržati neko strukturo – da komad ni dolgovezen, da pride do nekega razvoja in do konca. Improvizacija, medtem ko se snema, ne. Medtem ko se ustvarja, ja. In potem na živem nastopu. Še posebno z novimi stvarmi se bomo bolj prosto sprehodili po teh novih komadih na živih nastopih.