Nadja Bičkova, ki se je rodila 24. avgusta leta 1989 v mestu Lugansk v Ukrajini, je Sloveniji nazadnje priplesala laskavi naslov na svetovnem prvenstvu na Kitajskem septembra. Skupaj s plesnim partnerjem Miho Vodičarjem sta ubranila naslov svetovnih prvakov v kombinaciji desetih plesov. Gre za najzahtevnejšo disciplino športnega plesa, ki jo sestavlja pet standardnih in pet latinskoameriških plesov - valček, tango, dunajski valček, počasni fokstrot in quickstep ter samba, čačača, rumba, paso doble in jive.

"Na tako zmago se pripravljaš vse življenje. Za to zmago sva trenirala zadnjih deset let. Ne zgodi se, da prideš in zmagaš. Veliko stvari se mora poklopiti, da to uspe. Pomeni ogromno. Pomeni izpolnitev cilja. Spomini na to prvenstvo so posebni, doživela sem ga zelo mirno, v nasprotju z lanskim letom sem uživala v vsaki sekundi, vsakem gibu in plesu. Zmaga je bila samo še pika na i," je podoživela zmago Nadja.

Nadja trenira vsak dan, pred pomembnimi tekmami in prvenstvi, kot je tudi nedavno svetovno prvenstvo, tudi dvakrat na dan. "Ples je način življenja, gotovo bo vedno poseben izziv. Če tekmuješ s sabo, in ne drugimi, potem vedno najdeš plesne razsežnosti, ki jih želiš izboljšati in izpopolniti. Predvsem pa je ples užitek," se ozre na svojo največjo ljubezen - ples. Ta ji je prinesel veliko naslovov, med njimi je najpomembnejši prav "prva zmaga na svetovnem prvenstvu, ker je izpolnitev cilja". "To je dosežek, za katerega sem garala vse življenje. To je potrditev vsega, kar sem do zdaj delala. Višje v tem trenutku ne gre." Pa v Sloveniji prvaki, kot je Nadja, lahko živijo le od plesa: "Se da. Vsaj jaz lahko. Se pa moraš znajti, to pa velja tako rekoč za vsa področja, ne samo za ples. Moraš se potruditi, dati vse od sebe in verjeti, da ti bo uspelo."

V Slovenijo jo je pripeljal prav ples, in to pri njenih rosnih 15 letih. Zakaj pa je izbrala prav Slovenijo in kako se spominja svojega prihoda: "V svetu je splošno znano, da je v Sloveniji veliko dobrih plesalcev. Že sama misel na to, da lahko treniram skupaj s svetovnimi prvaki, je bila precej mamljiva. Druga prednost je ta, da so vsi najboljši plesalci nekako združeni v prestolnici, če pa so že kje drugje, do Ljubljane nimajo daleč. Obenem sem v Ukrajini ostala brez plesalca. Nikakor nisem našla sebi primernega plesalca (poleg samega plesa in energije, ki jo čutiš, je pomembnih več dejavnikov, na primer višina, kako si videti skupaj itd.), ko se je ponudila priložnost, da nastopam skupaj z enim fantom iz Slovenije, sem jo zagrabila. Pa tudi sodelovanje s Fredijem Novakom in Danielo je bilo zame "vau", saj sta vzgojila svetovno znani par Andrej Škufca in Katarina Venturini. Razmere za treninge so bile tukaj preprosto idealne. Poleg tega vizuma za Slovenijo ni bilo tako nemogoče dobiti. Mami je prišla že takoj na začetku z mano v Slovenijo. Videla je, kakšne razmere za delo in življenje imam tukaj, tako da sta ona in oče lažje sprejela to mojo odločitev. Aja, in potem še malenkost po imenu Miha. Ko sem z njim začela plesati, se pa je vse "poklopilo"."

Sodelovanje z glasbeniki - od Plestenjaka do Pušlarjeve
Nadja velikokrat sodeluje s slovenskimi glasbeniki, pojavlja se v najnovejšem videospotu Jana Plestenjaka Stara dobra. "Z Janom Plestenjakom vedno rada sodelujem, ker je zelo profesionalen in tudi njegova ekipa je vedno na visoki ravni. Tako da sem uživala pri sodelovanju, vesela pa sem bila tudi končnega izdelka," je opisala sodelovanje s pevcem. V videospotu se je prelevila v igralko, ali se morebiti spogleduje tudi z igralstvom: "Živim v prepričanju, da bi moral vsak v svojem življenju početi tisto, kar najbolje zna, tisto, v čemer je najboljši. Tako da se jaz držim plesa, za zdaj ... Sicer pa nikoli ne reci nikoli."

Septembra je Nadja na povabilo Nine Pušlar popestrila praznovanje desete obletnice kariere priljubljene pevke. Skupaj z Matejem Bedičem je zaplesala pred polnimi Križankami: "Nastop pred tako velikim občinstvom, ki ni “plesno občinstvo”, je pa posebno doživetje. Aplavz, ki naju je z Matejem dočakal, ko sva priplesala na oder, je bil gromozanski. Mravljinci so mi šli po telesu. Križanke so čaroben oder. Upam, da bom še kdaj imela privilegij, da bom nastopala tam."

Nadja je predvsem plesalka, a tudi v manekenstvu je zelo iskana. Fotografirala se je za najbolj znano moško revijo, videli jo bomo tudi v novem Pirellijevem koledarju, ali je imela kdaj kaj težav z golim poziranjem: "Plesalci hitro spoznamo svoje telo in verjetno imamo tudi na tovrstno estetiko malce drugačen pogled. Meni golota nikoli ni predstavljala nekega tabuja. In tudi pri slikanjih nikoli nisem imela težav, ker vedno sodelujem z zelo profesionalno ekipo."

"Navijala bom za Slovenijo"
Nadja spremlja tudi nogomet, nad čimer jo je v otroštvu navdušil oče, najbolj goreče pa je navijala za ukrajinskega nogometaša Andreja Ševčenka.

Za koga pa bo navijala na dodatnih kvalifikacijskih tekmah med Ukrajino in Slovenijo, ko si bo le eni izmed reprezentanc uspelo izboriti svoje mesto na evropskem nogometnem prvenstvu: "Po tiho bom navijala za Slovenijo, verjamem pa, da bo zmagal najboljši in tisti z malo več sreče. V športu ne gre drugače." Tekmo v Sloveniji si bo morda ogledala tudi v živo, če ji bodo to dopuščale obveznosti.

V Sloveniji po podatkih statističnega urada živi 1501 državljan Ukrajine. Pa se Nadja srečuje s svojimi rojaki, kako ohranja stik z Ukrajino? "Srečujem se, kolikor mi to dopušča urnik. Že tako med tekmami nimam veliko časa in sem ga vedno najraje porabila za druženje z najbližjimi, ki jih že tako premalo vidim. Sem pa zelo srečna, ko slišim domačo govorico. Z Ukrajino je težko ohraniti stik. Moram priznati, da pred leti nisem imela časa, da bi šla pogosto v Ukrajino, zadnja leta pa je to zaradi političnih razmer nemogoče. Kolikor pogosto je mogoče, grem v Moskvo, kjer zdaj živi mami. Očka, ki drugače živi v Lugansku, pa se je poleti prvič po letu in pol pripeljal do Moskve, da sva se lahko videla. V Sloveniji se mogoče niti ne zavedamo, da je v Ukrajini izredno vojno stanje, že zelo dolgo nisem bila v Lugansku ..."