Sonja, Meta, Ožbej, Gašper, Manca, Oskar, pa Ladislava in Daniel, Špela in Aleš, Urška in Dejan ... To je nekaj tistih, ki niso dopustili, da bi bile vožnje slovenskih smučark spremljane v brezizraznem vzdušju.

V ograjeni prostor pod Vitrancem, kjer se običajno gnete več tisoč ljudi, ki navijajo za najboljše smučarje sveta, devetkrat do zdaj pa tudi za najboljše smučarke, smo imeli zaradi strogih pravil med epidemijo novega koronavirusa tokrat dostop le predstavniki ekip, organizatorjev in sedme sile.

Akreditacije smo vsi lahko prevzeli šele po obveznem testiranju, policija pa je opozarjala, da je to dogodek zaprtega tipa. Da bi preprečili množično zbiranje, so nadzor poostrili že na izvozu z gorenjske avtoceste ter na kolesarski in sprehajalni poti, ki vodi iz Kranjske Gore do Rateč.

Ko zazebe do kosti

Izletnike so ta konec tedna zagotovo odvrnile tudi nizke temperature, za večurno stanje na prostem izjemno neugodne – termometer je v soboto dopoldne na štartu proge kazal kar minus 14 stopinj Celzija in tudi čez dan ni bilo kaj dosti bolje.

Marčevsko sonce s svojim sprehodom nad Vitrancem poskrbi za prijetno okolje na moški tekmi, mariborska Zlata lisica pa je na koledarju veliko prej in januarski sončni žarki takrat komajda pokukajo izza mogočnega hriba. Vzdušje v ciljnem izteku je bilo zaradi vsega naštetega zato precej klavrno.

Sneženi navijač

Razpoloženje pa je bilo občutno boljše le nekaj metrov stran. Pred prvo hišo ob cesti je namreč stal sneženi mož, ki sta ga postavila Meta in Ožbej. "Otroka sta po tistem obilnem sneženju naredila snežaka, ki pa smo ga zdaj za to priložnost oblekli v navijača," se smeji njuna mama Sonja Grilc.

Pridružili so se še njeni nečaki Gašper, Manca in Oskar, svoj balkon pa so spremenili kar v družinsko VIP-ložo z neposrednim pogledom na ciljno strmino.

"Letos je veliko manj dogajanja, manj ljudi, glasbe, vsega tega. Zato sem rekla, da bi bilo dobro, da se naša družina zbere in poskrbi za čim več navijanja, da tudi otroci dobijo ta občutek, kako pomembno je, da spodbujamo športnike. Zdi se mi, da to veliko pomeni tudi njim in da dajo še več od sebe," opisuje prva soseda bele strmine.

Dobri rezultati, več ljudi

Vsako leto spremljajo tudi priprave na samo tekmo in letos so morali zaradi nenadne spremembe lokacije kar pohiteti, pripoveduje Grilčeva. "V ponedeljek so začeli pospešeno, morali so odstraniti ves ta sneg, ki ga prej niso. Na Pokalu Vitranc sicer začnejo tribuno običajno postavljati že dva tedna pred tekmo. Zadnja leta so zelo dobro uredili tudi promet, saj poteka krožno iz Kranjske Gore in ljudje ne parkirajo več vsepovprek. V preteklosti se je dogajalo, da konec tedna nismo mogli s svojim avtom nikamor, ker je bilo vse zaparkirano," se spominja.

"Za nas je posebno predvsem takrat, ko pride Meta Hrovat, ki je naša domačinka, zato se lisičk še bolj spomnim kot moških tekem. Razen pred leti, ko so bili naši fantje res dobri in je prišlo ogromno ljudi, pa kurenti, pihalna godba, gasilci s sirenami na stisnjen zrak. Kadar so naši športniki dobri, je vedno več ljudi," strne vtise.

Navijaški hrib

In ker je po devetem mestu na sobotnem veleslalomu prav Hrovatovi na nedeljskem kazalo še bolje, je kup snega v bližini njihove hiše postal pop-up snežena tribuna za še nekaj več posameznikov, ki jih je pritegnila tekma.

Nanj se je povzpelo okoli 20 ljudi, saj je bil dovolj velik, da so lahko ohranjali tudi razdaljo, nekateri pa so s sankami in tekaškimi smučmi obstali spodaj ter napeto zrli med rdeča in modra vratca, med katerimi je s četrtega mesta Hrovatova napadala stopničke. Val navdušenja je zajel vse zbrane, ko se je njen čas v cilju obarval v zeleno, toda ker sta obe smučarki za njo ohranili svojo prednost, je napetost naraščala.

Na vrhu je bila le še šampionka Mikaela Shiffrin in od njene vožnje je bilo odvisno, ali bo Slovenija dobila tako želeno medaljo. "Počasi, počasi, saj se ti nikamor ne mudi," je Dejan nervozno spremljal vožnjo Američanke, ko je pripeljala v cilj, pa so s kriki skočili v zrak: "Meta Hrovat je tretjaaaa!" je veselo vpila Špela.

Presrečna sestra

Izkazalo se je, da je bila med njimi tudi Metina sestra Urša: "Imela je nekaj slabših rezultatov in vem, da ji je bilo zelo težko. In lepšega si ne bi mogla predstavljati, kot da pride nazaj na domačem terenu," je za MMC ganjeno dejala druga Hrovatova, v očeh pa so se ji še vedno lesketale solze sreče.

To je pozneje poudarila tudi Meta, ki ji v letošnji sezoni ni in ni steklo: "Tretje mesto v Kranjski Gori je res tak boost samozavesti, ki sem ga dobila. Sem zelo vesela, da mi je uspelo po vseh težavah, ki sem jih imela, ravno tukaj, na mojem terenu," nam je dejala.

Za vzdušje pa niso skrbeli samo slovenski navijači, precej opazen je bil tudi možak v debelem kožuhu, ki je mahal s slovaško zastavo. Če smo na lanski Zlati lisici pisali o invaziji prešerno razpoloženih Slovakov, je bil tokrat osamljen, a zato nič manj srčen.

Potujoča Slovaka

Daniel in Ladislava sta v Bratislavi opravila PCR-test, v avtodom naložila svoja otroka in se za konec tedna pripeljala v Slovenijo. "Vedela sva, da slovaških navijačev ne bo, zato sva prišla podpret Petro Vlhovo. Ne poznava je osebno, ampak je Slovakinja in zdi se nama pomembno, kar prispeva za ljudi, ona je naša junakinja. V teh časih otroci ne počnejo prav veliko, gledajo televizijo in brskajo po telefonu, ne počnejo nič, ne hodijo ven, ona pa skrbi za promocijo športa v naravi," sta povedala vztrajna zakonca.

Vlhove niti ne poznata osebno, upata pa, da bi jima to morda uspelo doseči na domači tekmi v Jasni. "Če bodo epidemiološke razmere seveda to dopuščale," zmajujeta z glavo.

Tista tekma je na koledarju prvi marčevski konec tedna, teden dni pozneje pa se bela karavana – takrat moška – spet vrača pod Vitranc, kjer bo na sporedu jubilejni, že 60. Pokal Vitranc.

In ker sta v koronačasih dva meseca dolga kot dve leti, razmere pa se spreminjajo iz dneva v dan, v tem trenutku še ni mogoče napovedati, ali bi Ladislava in Daniel takrat vendarle lahko spoznala Petro, pa niti ne tega, ali se bodo za Žana Kranjca in ekipo pesti lahko vsaj v omejenem številu stiskale na tribuni ali pa bo spet treba na balkon oziroma na kup snega.