Na trenutke se je zdelo, da je njen koncert res svojevrstna gledališka predstava, Josipa pač res ni pevka kot druge: ko spregovori z občinstvom, je en trenutek teatralno razdajajoča se, spet v drugem iskreno sramežljiva. "Kaj je to? Je to dež? Grozno!" je dejala vidno zgrožena, potem ko je že pol ure deževalo, in njene besede so požele salve smeha. A ko se je v res mrzel večer, ki ga je še dodatno ohladil dež, razlegel njen kristalno čisti glas, se je zdela kot privid.
Patos po Josipino
V izvedbo pesmi usmeri vso svojo notranjo bolečino, veselje, trpljenje, skratka pesmi zaživijo šele skozi njen glas. Kot je dejala, je v življenju mnogo vzponov in padcev, sama pa moč za "boj" vedno znova črpa v ljudeh, ki jih ima rada, in v občinstvu, ki sprejema njeno delo.
Na tokratnem glasbenem sprehodu je predstavila pesmi z različnih albumov, napovedala pa tudi izdajo novega, ki bo izšel konec leta, potem ko je zadnji album izdala leta 2000. Z nastajajočega albuma je predstavila že nekaj novih pesmi (Tisuču razloga, Ja živim po svomu ...) in ob tem poudarila, kakšno veselje je ustvarjati nove pesmi.
Najprej na odru, potem k Alanu
Na odru se ji je kot edini gost pridružil baskitarist skupine Siddharta Jani Hace, ki je zanjo napisal tudi eno izmed novih skladb, ki je prav v Križanka doživela krstno izvedbo. Prav prikupno je pogledovala v "plonk" listek in na koncu ponovila, da to le še ni dokončna verzija pesmi.
Za konec je odpela eno svojih največjih uspešnic Magla, potem pa odhitela na zabavo k svojemu dobremu prijatelju Alanu Hranitelju, ki je isti večer v Narodnem muzeju odprl razstavo Jesen, zima 2008/2009.

K. T.