V studiu Viba filma se je v petek odvilo zadnje dejanje še enega v seriji mnogih izborov pri nas - izbora za fatalko leta, ki jo prek glasovnic izbirajo bralci Delovih revij. Rdeča preproga je bila na mestu, gneča pred garderobo malo manj, še manj pa sam koncept prireditve. Vse je bilo namreč podrejeno snemanju oddaje o fatalki, zato je bilo občinstvo - in ni ga bilo malo - , v prvi vrsti le »stroj« za ploskanje na ukaz in živa kulisa, ki je bilo ob koncu za svojo ubogljivost nagrajeno vsaj z manjšo pogostitvijo.

Medtem ko so se gledalci zbirali v dvorani, je »leteči reporter« Boštjan Kljun pred njo ustavljal naključne in jih spraševal že tisočkrat ponovljeno vprašanje, ki še vedno (in tudi vedno bo) ostaja brez pravega odgovora: Kdo je femme fatale/fatalka/idealna ženska? Odgovori so se vrteli kot v začaranem krogu: lepa, zapeljiva, sposobna, pametna, usodna. Hja, res je težko biti izviren.

Ko iz glave uide zdaj to, zdaj ono
In dvorana se je napolnila, prireditev, ups, snemanje, se je začelo. Z njim pa še prava mala komedija zmešnjav. Fatalke so se posedle na svoja mesta, zapeljivo in, hm, fatalno, strmele v fotografske objektive, voditelj pa se je ukvarjal predvsem s tem, da je brez napak speljal uvodni pozdrav in da je bil ob tem aplavz občinstva dovolj glasen in prepričljiv. Ni šlo? Režemo, še enkrat bo treba! Bojeval se je tudi s tem, da se je ob najavi vsake fatalke pravočasno domislil obveznega »reklamnega vložka« in povedal, kdo je kreiral obleko, v kateri fatalka blesti v vsej svoji lepoti. In nato je končno steklo, z le krajšimi kriki »rez« in »ponavljamo« …

Od igralke, glasbenice, voditeljice … in spet nazaj
Vse kandidatke so se pri kratkem klepetu z voditeljem predstavile na svoj način, kar nekaj »usodnih« žensk je prireditev tako izkoristilo za samopromocijo. Prva, s katero se je »soočil« voditelj, je bila plavolasa igralka Nina Ivanič, ki je z lahkoto priznala, da jih šteje 36. In ta leta odlično skriva, dodajamo mi. Po odigranih stavkih iz predstave Stevardese pristajajo je dejala, da jo vedno znova preseneča mož Matjaž, ki pozna vse njene hibe, tudi telesne, a jo - sicer ne razume, zakaj - še vedno ljubi. Naslednja je bila Neisha, »intuitivna in preprosta«, kot se je sama opisala. Neisha, definitivno zmagovalka v izboru za obleko z največjim razporkom, v kateri je več kot očitno uživala in vedno znova na ogled ponujala svoje noge, je seveda predvsem pela. Kako vidi samo sebe? »Malo tu, malo tam, se ti predam…« je odpela in na oder ponesla kandidatko za fatalko številko tri, črnolaso violinistko Anjo Bukovec, ki jo je voditelj najavil z besedami: »prišla je tiho in se prikradla v legendo…« Tudi prav. Tokrat je prišla brez violine, saj naj bi se ta instrument bal vseh zbranih.

Bolj in manj posrečeni dialogi
Taja Zuccato, ki ji vedno znova namenjajo pridevnika »krhka« in »umetniška«, ni mogla iz svoje kože in je na vsako vprašanje odgovorila z vprašanjem, v slogu svojega dela, pač. Izvedeli smo, da mora po njenem mnenju femme fatale imeti predvsem moškega, ki verjame v usodo, sama pa pri močnejšem spolu najprej opazi roke. Pri Jasni Kuljaj so oči hočeš-nočeš najprej vsem zdrsnile na bujen dekolte in tudi sama je ob prihodu na oder najprej preverila, če je še vse na svojem mestu. Voditeljeve besede, da Jasna v svoji notranjosti skriva mnogo skrivnosti, so bile več kot očitno na mestu. Jasna ni pela ali igrala, temveč je razkrila svoj pogled na fatalko, ki se je po naštevanju nekaj dobrih lastnostih končal nekako takole: »sitna, zamerljiva, razočarana, pasivna, labilna. Tu nekje sem jaz, v tem je špas, vsake malo je v nas.« Bravo, Jasna, fatalka vendarle ni božanstvo na dveh nogah!

Sledila je igralka in v zadnjem času tudi televizijska voditeljica Tjaša Železnik, »graciozna lepotica, ki izžareva neko mirnost, a vas v trenutku lahko preseneti s hudomušnostjo«. Za svojo predstavitev je izbrala odlomke iz filma Kratki stiki in kot vse »fatalke« pred njo zatrdila, da sebe sploh ne vidi kot takšno. Kako torej - fatalke da ali ne, koga izbiramo in kje se skriva namen tega dogodka, če niti ne vemo, kaj fatalka je in kdo to sploh je? Bolje, da pustimo ta vprašanja. Sledili sta še Saša Lendero, ki je na vprašanje, ali vedno doseže, kar želi, v odgovor (seveda) ponudila verz Ne grem na kolena, nato pa predstavila še nekaj verzov nove pesmi: »Levinja sem, ki se bori z nohti in pestmi…« Zadnja, osma fatalka iz mesa in krvi, ki smo jo lahko videli, je bila misica Tjaša Kokalj, ki se na vse pretege bori prepričati vse in vsakogar, da ni »le« puhloglava lepotička, ampak da ima tudi nekaj v glavi. Da bi bila še bolj prepričljiva, je to povedala kar v španščini, za piko na i pa z nami delila še nekaj stavkov svoje kriminalke, ki naj bi kmalu ugledala luč sveta.

Veliki vrhunec, ki to ni bil
Predstavilo se jih je osem, dve, tv-voditeljica Katarina Keček in igralka Barbara Cerar, sta manjkali iz osebnih razlogov, so nam pojasnili. Prireditvi vsaj ne moremo očitati razvlečenosti, saj sta takoj zatem na odru že stali lanska fatalka Sanja Grohar in idejni vodja akcije Gordana Sredojević, ki je razglasila: femme fatale za leto 2007 je … Nina Ivanič. In novopečena fatalka, tako usodna, nepozabna, dih vzemajoča, čudovita, karizmatična, vsestranska, markantna, navdušujoča, sposobna in kaj vem kakšne pridevnike smo med oddajo še vse slišali, je potem ko je prejela svoj portret, delo Jureta Cekute, na izredno izvirno vprašanje, kako se počuti zdaj, najprej čisto malo zavila z očmi in nato z nevtralnim, rahlo naveličanim tonom dejala (ali pa je bil to spet le nastop): »Uh, čisto nič drugače.« Voditelj je hotel na vsak način navdušenje prenesti nanjo: »No, vidiš, pa ne misli le mož, da si fatalna.« A Nina se ni dala: »Ja, kdo pa še …« Nato pa zaklicala proti občinstvu: »Matjaž, vidiš, fatalka sem. Si kaj ponosen name?« Iz množice se je oglasil medli »da«. »No, če bi bil mož ponosen name, potem bi se počutila malo boljše. Stara sem 36 let, sem poročena in imam dva otroka. Ja, pa sem res fatalna.« Pika.

Anja Pavlič