Seveda ne, ampak po uspešni karieri si dobitnica bronaste olimpijske medalje na lanskih olimpijskih igrah in nosilka dveh medalj s svetovnih prvenstev v nordijskem smučanju noče privoščiti popolnega "odklopa" od športa. Najprej se je dodobra naspala, nato pa ugotovila, da ne more biti po 14 ur v postelji. Njen delovnik je še vedno natrpan, veliko časa ji vzamejo posel in pokrovitelji, do katerih ima še nekaj obveznosti. V svojo novo hišo v Stahovici pri Kamniku se še vedno ni povsem preselila, srce jo vleče v domače Brinje, kjer še vedno pomaga na kmetiji.

Pred dvema mesecema ste odtekli zadnjo tekmo svetovnega pokala. Ste imeli kaj težav ob prilagajanju na drugačen življenjski slog?
Načeloma ne, kar me zelo preseneča. Pričakovala sem, da bom imela vsaj malo težav s prilagajanjem in pomanjkanjem športa. Za zdaj mi kar primanjkuje časa, želela bi si, tako kot že med kariero, da bi imel dan več kot 24 ur. Je pa manj stresno, kar se pozna. Prej je bila stalno prisotna ura, vsaka minuta je bila pomembna. Čas je bil vedno moj šef. Vedno trening, prehrana, sestanki ... Zdaj je drugače, večinoma so samo sestanki. Od doma odhajam že ob sedmih ali še prej, vračam pa se pozno popoldne ali zvečer. Vseeno pa imam zdaj vsekakor več časa vsaj za prijatelje.

Kakšna je vaša služba?
Precej obveznosti imam do svojega podjetja. Sem uvoznik za oblačila in opremo One Way, zaposlena sem tudi pri vojski in moram opraviti nekaj akcij, še vedno pa moram sodelovati tudi s pokrovitelji. Pomagam tudi pri projektu. Planica 2017. Moj prehod ni bil v slogu: kaj pa zdaj? Že prej sem razmišljala, kaj bom delala po končani karieri. Zavedela sem se, da do 60. leta ne morem teči. Vse je bilo narejeno preudarno.

Kako močno pomaga vse tisto, česar ste se naučili med športno kariero, torej delovne navade, gospodarno ravnanje s časom ...
Šport mi je predvsem dal disciplino in zavedanje, da brez dela ne moreš ničesar doseči. Zanimivo, začela sem vstajati bolj zgodaj, kot sem med kariero. Ugotavljam, da je dan lahko zelo dolg, če bolj zgodaj vstaneš. Na vse se da navaditi. Res pa je, da sem fizično manj utrujena in zato potrebujem manj spanja in lažje zgodaj vstanem. Opažam pa nekatere spremembe. Kar se v športu dogovoriš, to drži, v poslu pa se dogovoriš, a se moraš čez en teden spet na novo, ker je nekdo nekaj napačno interpretiral ali pozabil.

Kdaj ste zjutraj pokonci?
Ob pol sedmih oziroma malo čez šest. Prej sem vstajala ob sedmih. Se pozna. Res pa je, da sem okrog prvomajskih praznikov spala 12 ur ponoči in še dve uri popoldne. Tako je bilo približno dva tedna, torej da sem potrebovala 14 ur spanja vsak dan. Nato sem presekala in se spet začela ukvarjati s športom. Trudim se, da bi bila vsaj tri dni v tednu s športom povezana podobno kot takrat, ko sem resno trenirala.

Za kakšen trening gre?
Trening moči, tek s palicami, hoja v hribe. Količina se počasi povečuje. Prej sem trenirala po eno uro, zdaj imam že dve uri treninga oziroma trenažnega sistema.

Ste spremenili prehrano? Si privoščite jedi, ki se jih prej niste?
Prepovedi nikoli nisem imela, kar je bilo dobrodošlo, ker si ne predstavljam, da bi ob vseh fizičnih in psihičnih naporih imela še kakšno prepoved pri prehranjevanju. To še bolj negativno vpliva na psiho. S treningom sem takointako vse pokurila, zato sem lahko jedla vse, kar mi je dišalo. Tako je še zdaj. Več manjših obrokov z ogromno naravno pridelanega sadja in zelenjave. Nikoli se ne najem do sitega. Ko čutim, da nisem več lačna, neham jesti. Že prej nisem pojedla polnega krožnika hrane, če sem bila sita po polovici krožnika.

Kako je s kilogrami? Ste se zredili?
Ne, sploh ne. Posledica konca kariere je, da najprej izgubiš mišično maso, potem shujšaš, nato pa mišično maso nadomesti maščoba, in to želim vsaj delno preprečiti. Izgubila bom le odvečno mišično maso, čeprav se bom trudila, da jo bom delno zadržala, ker mislim, da so mišice potrebne za zdravo telo. Zato zdaj v trening vključujem vaje za moč, da vzdržujem podoben ritem kot prej.

Kaj odgovarjate vsem, ki vas sprašujejo o naraščaju?
Da se to pač zgodi, ko bo čas za to. Vedno sem verjela, da se vse zgodi ob pravem času.

Ste se naučili kakšnih novih gospodinjskih opravil?
Vsa gospodinjska opravila obvladam in so mi v veliko veselje, saj imam občutek, da sem bolj normalna, če to počnem. Rada kuham, rada imam pospravljeno stanovanje. Vse to sem počela že prej, čeprav se je morda nekaterim zdelo čudno.

Verjetno vam ni tuje niti delo na vrtu?
Doma imamo kmetijo in se še vedno rada vračam domov. Pravzaprav se nikoli nisem zares odselila, še vedno se vračam in pomagam na kmetiji. Trenutno je sezona špargljev in imamo doma velik nasad.

Izletniki, ki se vozijo proti Kamniški Bistrici, menda radi opazujejo vašo novo hišo v Stahovici pri Kamniku, ki je le nekaj metrov od ceste ...
Ta hiša je res postala že legendarna, nekakšna izletniška točka, ki jo vsi gledajo.

In pravite, da povsem še niste preseljeni v to hišo?
Trudim se, da bi vse prestavila tja, čeprav me trenutno srce še vedno vleče v bližino doma. Ne bi mogla reči, da bom vedno živela v Kamniku. V Brinju sem bila vedno lepo sprejeta, vedno le Petra, ne Petra Majdič. Želim si biti le Petra.

Boste še pomagali slovenskemu teku?
Še vedno! Sem nekakšna tiha pomoč našega teka na smučeh. Zanima me moška reprezentanca, ki jo je prevzel moj nekdanji trener Ivan Hudač. Zavezala sem se, da ji bo poskušala maksimalno pomagati.

Se s kolegicami iz teka še srečujete ali slišite?
Z nekaterimi se vidimo na kakšnih prireditvah, z drugimi po telefonu, je pa res, da sem imela vedno tudi veliko stikov zunaj tekaških vrst. Trenutno me niti ne zanima dogajanje v smučarskem teku. Vem, da si pomladi vsak tekmovalec želi več miru, ne želi si vedeti, kaj dela konkurenca. Pomlad je obdobje, ko se posvetiš samemu sebi in niti jaz ne želim motiti drugih.

Stava s Tino Maze, ki sta jo sklenili lani, da bi ona tekla na smučeh, vi pa smučali, še velja?
Mislim, da še, je pa res, da imam zdaj jaz več časa kot ona in se moram prilagajati njej. Najprej smo mislili, da bomo lahko stavo izpeljali po olimpijskih igrah, vendar to ni bilo mogoče.

Se udeležujete kakšnih športnih prireditev. Ste bili po koncu kariere že na kakšnem stadionu?
Ne, na nobeni tekmi nisem bila. To me še vse čaka. Verejtno si bom z zanimanjem ogledovala vse športe. Nazadnje sem gledala svetovno prvenstvo v hokeju. Vedno sem bila v športu in z veseljem tudi ostajam.

Nogometni navdušenci odštevajo dneve do finala Lige prvakov, ki bo v soboto. Za koga boste navijali, za Barcelono ali Manchester United?
Načeloma mi je bolj simpatična Barcelona, ampak to je bolj stvar trenutnega navdiha. Rekla bom raje takole: rada gledam dober nogomet!