Zelo simpatični kuhar je slovensko reprezentanco spremljal že na pripravah pred svetovnim prvenstvom, nato pa je bil z njimi v dobrem in slabem tudi v Južnoafriški republiki. Poskrbel je, da so bili njihovi želodčki ves čas primerno polni, a ne le to - z njimi se je Janežič, ki ima sicer v okolici Ljubljane svojo gostilno, ves čas posvetoval, kaj naj skuha in kdaj. Več pa v spodnjem pogovoru - ujeli smo ga tik pred odhodom na morje.

Kako ste sploh začeli sodelovati s slovensko nogometno reprezentanco? Kdo je našel koga?
Pred svetovnim prvenstvom v Južni Koreji je bil takratni predsednik nogometne zveze Rudi Zavrl gost v naši gostilni. Dejal mi je, da so imeli nogometaši na evropskem prvenstvu dve leti predtem precej slabe izkušnje s prehrano, in me povabil k sodelovanju.

Ste se v JAR-u naučili pripraviti kakšno afriško jed?
Ne, niti ne. Stanovali smo namreč v povsem evropskem hotelu, v katerem je bil šef kuhinje s Škotske, njegova pomočnika pa sta bila Italijana, zato je bila tudi hrana, ki smo jo pripravljali, povsem običajna, evropska. Naučil sem se sicer priprave dveh ali treh afriških sladic, a niso bile nič posebnega.

Kdo je najboljši jedec med našimi nogometaši? So med njimi tudi vegetarijanci?
Ne, vegetarijancev ni. Ne bi mogel nikogar izpostaviti kot kakšnega velikega jedca. Sicer sem jim vsak dan pripravil juho, testenine, meso, solato in sladico, menjal se je le način priprave. Juha je bila obvezno goveja in zelenjavna, menjal sem vrsto testenin in omake, od bolonjske, paradižnikove in tako naprej. Vsi imajo zelo radi biftek, od drugega mesa pa teletino, purana, čedalje pogosteje pa jedo tudi ribe.

Pred odhodom v JAR ste obljubili, da boste nogometašem za vsako zmago pripravili presenečenje. Zmagali so enkrat, in sicer nad Alžirijo. Torej, kakšno je bilo presenečenje?
Zapel sem jim pesem Slovenija, od kod lepote tvoje! Fantje so po naravi zelo veseli, radi pojejo. Ker pa sem sam kar dober pevec, sem se po zmagi postavil na sredino jedilnice in jim zapel. Bil je res zelo lep prizor.

Slovenska reprezentanca je majhna v vseh pogledih. Koliko vas je skrbelo za hrano naših nogometašev?
Za njihovo prehrano sem skrbel samo jaz, seveda po navodilih dveh zdravnikov. Predvsem pa sem se ves čas veliko pogovarjal s fanti, saj imajo zelo veliko izkušenj s prehrano, predvsem tisti, ki igrajo v tujini. Pogovarjali smo se, kaj jesti pred tekmo in po njej.

Za konec: kaj pa vi najraje jeste?
Hm, čisto običajno nedeljsko kosilo - goveja juha, kuhana govedina, pražen krompir, hren v solati, predvsem veliko solat, te imam zelo rad.