Kar nekaj takih smo srečali v zadnjih dneh – naprej v Skopju, nato pa še v ljubljanskih Stožicah. Pa začnimo najprej skoraj 1000 kilometrov južneje, kamor so se številni navijači odpravili sredi prejšnjega tedna.

Ko se pomešamo med njih, je prvo vprašanje, kako so prišli do Makedonije. In veliko odgovorov si je nadvse podobnih: "Sploh ne sprašujte!"

Letalske karte za Adrio so bile že kupljene
Številni navijači so imeli podobno zgodbo – že pred časom so kupili povratne letalske vozovnice za direktni polet Adrie Airways z brniškega letališča do Skopja, ki bi trajal dobro uro. Nato pa je nekdanji slovenski letalski prevoznik pred dvema tednoma razglasil stečaj, vozovnice so propadle, navijači pa so morali na vrat na nos poiskati druge možnosti z bližnjih letališč, kjer pa so cene takrat seveda že poskočile.

Leteli so z vseh mogočih letališč – prek Beograda, Niša, iz Benetk, Zagreba. Iz Ljubljane je sicer odletel tudi čarter, aranžma pa je stal 400 evrov. Spet drugi so se v zadnjem trenutku organizirali po svoje ter se v lastni režiji odpeljali s kombiji in avtomobili. Iz Prlekije je krenil poln avtobus, tam pa so jih pričakali navijači makedonskega rokometnega kluba Vardar in jim pripravili dobrodošlico za ves konec tedna.

Popolnoma prepričani o zmagi
Večina Slovencev se je sicer odločila, da bo četrtkovo tekmo "podaljšala" in so si vzeli še dan, dva za uživanje v Skopju ali na Ohridu. Prav vsi pa so bili prepričani, da so v Makedonijo prišli po tri točke, ki jim bodo približale sanje o Sloveniji na evropskem prvenstvu prihodnje leto. In temu primerno je bilo tudi vzdušje.

V lokalu na ploščadi Makedonija so že od popoldne iz zvočnika odmevale slovenske pesmi in domačini so začudeno opazovali rajanje v slovenskih barvah.

Jezni Makedonci
Med domačini je sicer precej slabe volje povzročila sama organizacija tekmovanja, saj ni bilo dovolj vstopnic za vse, čeprav stadion ni bil niti poln, kaj šele razprodan. "S hčerko sva stala v vrsti pred blagajno, ko so kar naenkrat zaprli okenca. Čeprav so bili sedeži še prosti, niso natisnili dovolj vstopnic, da bi jih lahko prodali!" se je jezil makedonski novinar, ki si je želel ogledati tekmo.

Spet drugi so besneli, ker so brez pojasnila ostali pred zaklenjenimi vrati na stadion, čeprav so imeli veljavne vstopnice.

Vsi skupaj za isto mizo
Pričakovanja slovenskih navijačev se nazadnje niso uresničila, poraz z 2:1 je odnesel tiste tri dragocene točke, na katere so nesporno računali prav vsi, s katerimi smo se pogovarjali. A vseeno to ni pokvarilo dobrega vzdušja, Slovenci in Makedonci so skupaj rajali še dolgo v noč.

Od optimizma ....
"Saj bomo premagali Avstrijo," je bil stavek, ki je odmeval že v Skopju in nato še včeraj v Ljubljani. Navijači so menili, da bo pot na Euro sicer nekoliko težja, vendar so že načrtovali novo romanje na Poljsko sredi novembra, kjer bi bila zadnja tekma kvalifikacij.

Stožice so bile polne – prišlo je 15.108 navijačev, od tega je bilo 807 Avstrijcev. Vse preostalo pa so bili slovenski navijači z vseh koncev dežele na sončni strani Alp. "Če danes zmagajo, jutri ne grem delat," se je smejal Domen iz Mojstrane. "Delam namreč v Avstriji," je pojasnjeval. In ves ta optimizem je vel vse od navijaške cone na ploščadi prek Zdravljice v en glas do prvih minut prvega polčasa.

... do velikega razočaranja
Nato pa je avstrijski zadetek dodobra umiril tribune, ki so jih sicer razburjale sodniške odločitve in – po njihovem mnenju slaba – igra slovenskih reprezentantov na igrišču. Slišali so se številni žvižgi in kletvice, mnogi so stadion začeli zapuščati že v 80. minuti tekme. "Iz te zmage ne bo nič. Če nam uspe vsaj izenačiti, smo carji," je bilo slišati komentarje odhajajočih. A ni šlo in namesto načrtovanega slovenskega slavja so si tega nazadnje privoščili Avstrijci in še dolgo po koncu tekme na južni tribuni glasno prepevali svojim nogometnim junakom.

Zlati september, črni oktober, čudežni november?
Med razočaranimi slovenskimi navijači pa smo našli tudi take, ki še vedno upajo, da bomo poleti vendarle pakirali kovčke za pot na enega izmed 11 prizorišč Eura 2020.

Da bi se to uresničilo, bi se sicer moralo v čudežni mozaik sestaviti (pre)več koščkov. Med drugim bi morala Avstrija, ki je s 16 točkami druga na lestvici v naši skupini, izgubiti proti Latviji, ki je na dnu lestvice brez ene same točke. Latvijo bi morala premagati Slovenija, prav tako prvouvrščeno Poljsko, Severna Makedonija in Izrael pa ne smeta zmagati na zadnjih dveh tekmah. A žoga je vendarle okrogla, pravijo ...