Očitno je priljubljeni slovenski pevec dolgoletnemu glasbenemu uredniku na Radiu Slovenija zameril, ker je ob prejemu viktorja za življenjsko delo povedal nekaj kritičnih misli o tem, kako na slovenske odre raje vabimo glasbenike iz nekdanje Jugoslavije, namesto da bi dali prednost domačim izvajalcem. Z Draganom smo na začetku poletja poklepetali tudi o koncertih, ki se nam obetajo v teh dneh. Toplo priporoča četrtkov koncert zvezdnika 80. let Billyja Idola, za ljubitelje kitarskih solaž pa bo kot nalašč Jeff Beck, ki bo 9. julija nastopil v Šentvidu pri Celovcu.

Tri mesece je, odkar ste dobili viktorja za življenjsko delo. Ste uspeli nagrado unovčiti tudi v denarnem smislu?
Pri nas žal ni tako kot V ZDA, kjer bi bi takšen kipec lahko lepo unovčil. Na mojem viktorju za življenjsko delo niti ni mojega imena in bi ga lahko dal komur koli naprej. Včasih se hecam, češ da je to le prehodni pokal, tako kot pri športu. Me pa zdaj vabijo na vse mogoče predstavitve in intervjuje. Dvakrat sem celo prebiral knjige v Mladinski knjigi, čeprav nisem kakšen vnet bralec. Za leposlovje mi zmanjkuje časa. Veliko hrupa za ... no, ne bom rekel prazen nič, nagrada je vsekakor lepa.

Takrat ste na odru razburkali javno mnenje, ko ste povedali veliko pikrega na račun skupin z juga. Vas tisti nastop še spremlja?
Ja, posledice še vedno čutim. V Križankah, na dobrodelnem koncertu, se Magnifico ni hotel slikati z menoj. Vprašal sem ga, zakaj, pa je odvrnil: ti že veš. Očitno je užaljen, ker je prijatelj Saše Lošića, ki sem ga omenjal na viktorjih. Pa sem vedno hvalil Magnifica, nazadnje tudi v intervjuju za Playboy.

Začenja se poletje, ki prinaša tudi veliko koncertov. Smo vrhunec že doživeli s prihodom Boba Dylana?
Večino se bo najbrž res strinjala, jaz pa bom rekel: na žalost ne. Koncert me ni prepričal in sem po nekaj pesmih odšel iz Tivolija. Njegovo petje ni več ničemur podobno. Oktobra verjetno pride Leonard Cohen, kar bo boljša izbira. Ima tudi to prednost, ker ne operira veliko z glasom. Ta njegov nizek žametni glas ga bo reševal do 90. leta. Sicer pa utegne biti višek dogajanja v Ljubljani že kar danes z Billyjem Idolom. Priporočam! Gledal sem ga pred tremi leti na Dunaju in je bil v dobri formi.

Kaj si še splača ogledati pri nas in na tujem?
Poletje bo spet zaznamoval Lent, delno tudi Rock Otočec, čeprav - lani me je v Maribor privabil Salomon Burke, letos takšnih legend ni. Ostaja še tujina. Nekajkrat sem bil v zadnjem času na Dunaju, gledal Erica Claptona, Steveja Winwooda in Willieja Nelsona, njega najbrž prvič in zadnjič, saj pevci countryja iz ZDA redko pridejo v Evropo. Izpostavil bi koncert 9. julija - nastop Jeffa Becka blizu Celovca. To legendo je treba videti, verjemite, da je še vedno odličen. Vsako leto grem rad tudi na festival v Toscano, v Pistoio, gre za 2-3 dnevni festival džeza in bluza po ugodni ceni.

Ker ste tudi ljubitelj nogometa, nam za konec povejte, kaj menite o predstavah Slovenije na svetovnem prvenstvu?
Zdaj, ko sem nekaj že prespal, ugotavljam, da bo občutek vsak dan slabši. Vse skupaj počasi prihaja za mano. Fante smo hvalili, toda ko prišli so do tiste meje, ko bi lahko prestavili višje ... Take priložnosti ne bo več. Škoda. Če bi šli naprej, bi to pomenilo milijon evrov v blagajni Nogometne zveze, tudi za podmladek bi se dalo kaj narediti s tem denarjem, ki pa je tako odšel v ZDA ali kamor koli že. Ostaja torej grenak priokus, pa tudi nekateri igralci na zadnji tekmi niso dali tistega, kar bi pričakovali od njih. Še dobro, da smo imeli v vratih Samirja Handanoviča!