Sijajni telovadec, ki je že 15 let v svetovnem vrhu na bradlji in je zbral številne medalje na največjih tekmovanjih, vključno z zlatom na svetovnem prvenstvu, je pri 35 letih še vedno predan svojemu športu. Po rojstvu hčerke Gaje je sicer malce prilagodil urnik treningov. Priznava tudi, da po koncu vadbe samo razmišlja, kako čim prej na avtobus do Iga, kjer ga čaka njegova energetsko varčna hiša in v njej mlada družina.

V soboto boste gost oddaje Sobotno popoldne na TV Slovenija. Radi gledate televizijo?
Zasvojen sem s poročili. Potrudim se, da naredim trening do pet minut čez 18. uro, da sem na avtobusu za Ig do 18.15 in da do 19. ure ujamem poročila. To mi je noro dobro. Seveda pa z Mojco rada pogledava tudi dober film.

Zadnje čase v novicah poslušamo le o varčevanju. Se vam zdi, da mora Slovenija res tako zelo zategniti pas?
Težko vprašanje. Vemo, da je treba varčevati, kako to doseči, je pa res delikatno in upam, da bomo ta vozel razrešili in da ne bomo šli po poti Grčije. Jaz sicer vedno rečem, da mi je vseeno za krizo, saj imam vsako leto večji vrt, medtem ko svoje finančne prihranke vlagam v delnice tujih podjetij. Hišo imam pa tako in tako varčno in skorajda ne potrebuje ogrevanja.

Koliko ste letos porabili za ogrevanje?
40 evrov za elektriko, kar je še manj kot lani, ko sem za ogrevanje potrošil 48 evrov. Letos je bila sončna in mila zima. Januarska poraba elektrike za toplotno črpalko je znašala šest evrov.

Kdaj je bilo v vaši hiši konec kurilne sezone?
17. februarja, ob izteku tistega obdobja hudega mraza.

Kako zelo je hči Gaja spremenila vaše življenje? Morate zato prilagajati svoje treninge?
V mojem prvem 'planu' je zdaj družina in treningi so prilagojeni ritmu družine. Sem pa še vedno profesionalec in z Mojco se tega zavedava, tako da uskladiva urnike in lahko še vedno dvakrat na dan treniram - uro in 15 minut dopoldne, uro in pol popoldne. Večino časa porabim za vožnjo z avtobusom. Verjetno veste, da imamo prenosno letno karto.

Zakaj ste tako vzljubili avtobus?
Ker je družaben in se lahko posvetiš sebi. Si med ljudmi, jih opazuješ, če potrebuješ čas zase, pa razmišljaš, bereš, lahko tudi meditiraš. Včasih odplavam z mislimi daleč stran, tako da teh 20 ali 25 minut vožnje kar prehitro mine.

Se vam zelo mudi s treninga, da ste čim prej pri družini?
Če sem včasih od daleč videl avtobus, se nisem potrudil, da bi ga ujel, zdaj pa kar stečem, da bi bil čim prej doma. Treninge hitro končam in ne grem tako kot včasih še na kakšno kavico. Meni je res užitek biti s hčerko, pred kratkim sva bila pet dni sama doma in je bila zelo pridna.

V kateri šport jo boste dali?
Jaz pravim, da bo telovadka, Mojca pa, da bo ritmičarka. Gotovo bo z Mojco hodila na treninge, ker Mojca uči mlajše, jaz bi jo pa dal v žensko gimnastiko, da bi znala kakšno salto narediti.

Vam takšne veščine prav pridejo tudi v vsakdanjem življenju?
Ko sem bil mlajši in sem norel z biciklom, sem se nekoč zaletel v obcestno svetilko. Naredil sem pravi levji skok, kakih pet metrov, nato pa v preval. Dal sem glavo noter in nič mi ni bilo. Ljudje so bili kar zgroženi, gledali so, jaz pa sem se pobral, stresel prah s sebe in se spet usedel na bicikel. Spomnim sem, da sem pred nekaj leti zvečer pred Slonom 'nažigal' s kolesom, nato pa nenadoma zadel ob stopnico. Spet sem poletel, se ujel na rokah, ki sem jih imel ob trebuhu in se niti malo nisem z lici dotaknil tal. Le naslednji dan so me malce bolele mišice.

Ste vedno tako pogumni?
Ne, na sankanju me je bilo letos z Gajo strah. Vsi otroci so vajeni, da se spustijo z najvišjega hriba, jaz pa sem šel le s polovice hriba.

Potem ne bi nikoli mogli biti smučarski skakalec?
Ne vem, vsekakor pa je to eden najlepših športov za gledalce. Je razumljiv in atraktiven. Zavidam smučarskim skakalcem, da se lahko ukvarjajo s tem športom. Škoda, da je gimnastika tako zapletena, da je še tekmovalci sami kdaj ne razumemo.