Lojze Slak, ko je zadnjič stal na odru s svojo harmoniko na koncertu v čast Milanu Ferležu, dolgoletnemu producentu, aranžerju in kitaristu njegovega ansambla. Koncert je bil v Cankarjevem domu 15. decembra 2010. Foto: MMC RTV SLO
Lojze Slak, ko je zadnjič stal na odru s svojo harmoniko na koncertu v čast Milanu Ferležu, dolgoletnemu producentu, aranžerju in kitaristu njegovega ansambla. Koncert je bil v Cankarjevem domu 15. decembra 2010. Foto: MMC RTV SLO

Spomin nanj bo vedno ostal skozi pesmi, kot sta Čebelar in V dolini tihi, tudi med tistimi, ki imajo radi drugačno glasbo.

Boris Kopitar o Lojzetu Slaku
Lojze SLak
Lojze Slak je bil legenda slovenske narodno-zabavne glasbe, mojster diatonične harmonike, avtor večine skladb in vodja skupine Ansambel Lojzeta Slaka. Bil je tudi navdušen planinec, zelo rad pa se je ukvarjal tudi s svojim vinogradom na Trški gori, kjer je prideloval sortni cviček. Foto: BoBo

Ob prvi obletnici smrti legende slovenske glasbe, mojstra diatonične harmonike, avtorja številnih zimzelenih skladb in vodje skupine Ansambel Lojzeta Slaka so se v Novem mestu Slaku poklonili s posebnim glasbenim dogodkom.

Prvi program Radia Slovenija in Kulturni Center Janeza Trdine sta namreč pripravila veliki glasbeni dogodek ob prvi obletnici smrti godca vseh godcev, Lojzeta Slaka. Na koncertu je nastopilo deset najboljših ansamblov z diatonično harmoniko in večglasnim fantovskim petjem ter vokalna skupina Fantje s Praprotna.

Življenje legende
Lojze Slak se je rodil 23. julija 1932 v vasi Jordankal blizu Mirne Peči na Dolenjskem. Mladost je preživel pri stari mami na Malem Kalu, saj je družina Slak štela deset otrok. Zaradi mamine bolezni je moral Slak od doma, še preden je dopolnil prvo leto življenja, kar je usodno vplivalo na njegovo življenje in kariero.

Pri stricu Ludviku se je namreč prvič spoznal z diatonično harmoniko, s katero je igral po vaških slavjih, mladega Lojzeta pa je glasbilo povsem prevzelo.

Še preden je prvič šel v šolo, je Lojze Slak znal na harmoniko odigrati že več kot dvanajst pesmi, s petnajstimi leti je kot samostojni godec prvič igral na "ohceti". V desetih letih je igral na več kot sto porokah in pozneje dejal, da so bile "ohceti njegova najboljša glasbena šola".

Prelomno leto v njegovi karieri je bilo 1957, ko je prvič nastopil kot samostojni harmonikar na javni radijski oddaji Pokaži, kaj znaš!, na kateri je navdušil tako strokovno javnost kot radijsko občinstvo. Dve leti pozneje je ansambel bratov Slak - v kvartetu je brat Tone igral trobento, Matija klarinet, Stane bas, Lojze pa harmoniko, skupaj pa so v tej zasedbi bratje igrali dobra tri leta. Dva od bratov sta morala k vojakom, zato je ansambel v tej postavi prenehal delovati. Lojze je hitro poiskal tri pevce in se prijavil na tekmovanje novih ansamblov, ki je potekalo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, in skladba Domači vasici je postala njegova prva večja uspešnica.

Svojo glasbo je skušal približati mladim
Leta 1964 je Lojze na enem izmed nastopov po radiu Ljubljana spoznal pevsko skupino Fantje s Praprotna. Med njimi je preskočila glasbena iskrica in nastal je eden slovenskih najbolj priznanih in priljubljenih narodno-zabavnih ansamblov - Ansambel Lojzeta Slaka, s katerim je ljubitelje narodno-zabavne glasbe navduševal skoraj pol stoletja.

S svojim ansamblom je Lojze Slak slovensko narodno-zabavno glasbo ponesel tudi v tujino, v zadnjih letih pa jo je z nepričakovanimi potezami, kot so bili nastopi z rockovsko skupino Big Foot Mama, skušal približati tudi mlajšim poslušalcem. Njegove skladbe, med katerimi je več ponarodelih, so izšle na več kot sto zvočnih posnetkih. Narodno-zabavno glasbeno zakladnico je Slak obogatil z več kot petsto izvirnimi vižami in številnimi odličnimi besedili, njegovo glasbeno smer pa posnema več sto skupin doma in v tujini.

Spomin nanj bo vedno ostal skozi pesmi, kot sta Čebelar in V dolini tihi, tudi med tistimi, ki imajo radi drugačno glasbo.

Boris Kopitar o Lojzetu Slaku