Po ptujskih ulicah se je danes vila 51. tradicionalna mednarodna karnevalska povorka, ki je osrednji dogodek vsakoletnega kurentovanja v najstarejšem slovenskem mestu. Predstavilo se je skoraj 70 karnevalskih skupin oz. nekaj več kot 3.000 pustovalcev iz Slovenije in tujine, povorko pa si je ogledalo okoli 60.000 obiskovalcev.

Poleg slovenskih pustnih mask in likov so bile v karnevalski povorki tudi pustne šeme iz Belgije, Avstrije, Bolgarije, Srbije, Makedonije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške in Madžarske. Po pričakovanju so bili med najbolj množičnimi in glasnimi domači kurenti iz krajev v okolici Ptuja, ki se jih je tokrat zbralo okoli 650. Karnevalska povorka je privabila na Ptuj številne ugledne goste iz Slovenije in tujine - med njimi so bili tudi nekateri člani diplomatskega zbora, poslanci, župani in predstavniki pobratenih mest.

Letošnja prireditev je tudi že del Art & Heritage Carnivala, ki bo potekal naslednje leto v okviru sodelovanja Ptuja kot partnerskega mesta v projektu Evropska prestolnica kulture 2012.

Slava dežele Butalske
Tradicionalni pustni karneval v Cerknici z naslovom Slava dežele Butalske je danes pritegnil okoli 24.000 obiskovalcev, ki so si ogledali mimohod okoli 50 našemljenih skupin iz Cerknice in okolice - v karnevalu je sodelovalo okoli 800 ljudi. "Predvsem nas veseli velik obisk, saj si je letos karneval ogledalo veliko več ljudi kot prejšnja leta in s ponosom smo jim pokazali tudi figure, ki smo jih obnovili, potem ko je lani sneg podrl streho skladišča pustnih likov," so povedali v Pustnem društvu Cerknica.

Na ulicah Butal, kakor za pustni teden Cerkničani poimenujejo svoje mesto, so se predstavile skupine mask iz vse Slovenije ter tradicionalni liki cerkniškega karnevala - hudič, ki je gnal polhe past, podvodni mož Jezerko in slivniške coprnice skupaj z njihovo pramaterjo Uršulo ter mlado coprnico Lizo. Manjkali niso niti drugi znani cerkniški liki: veliki žabec Brontoskok, veliki zmaj, Ščuka velikanka, Hribci in Butalci s svojim županom na čelu. Pustni teden so v Cerknici začeli na debeli četrtek, ko so "žagali babo", zaključili pa ga bodo na pepelnično sredo popoldne, ko bodo pokopali pusta. Oblast bo iz rok butalskega župana spet padla v roke cerkniškega in tablo Butale bodo za eno leto pospravili v klet.

Pust je vsega kriv!
Po sprehodu skozi Cerkno so se laufarji zbrali pred cesarsko kraljevo sodnijo, kjer je sodnik po branju "kalamwna" obsodil pusta. V "kalamwnu" se je sodnik dotaknil vseh dogodkov iz zadnjega leta, pusta, ki je "kriv za vse te naštete grehe", je cesarsko kraljeva sodnija obsodila. Obsodbo, smrt "z botom", pa bodo izvršili na pustni torek.

Laufarje naj bi na Cerkljansko prinesli nemški naseljenci, zato menijo, da segajo njihovi začetki v 13. ali 14. stoletje. Pisnih virov o tem ni, po ustnih virih pa so imeli laufarji v preteklosti na loparju, ki ga nosi "ta loparjev", izpisano letnico 1871. Po prvotnih podatkih naj bi laufarska družina tedaj štela 14 mask. Najpomembnejši lik cerkljanske laufarije je "ta tierjest". S svojo razcefrano obleko spada v skupino arhaičnih mask, ki izvirajo še iz poganskih časov. Predstavljal naj bi duha umrlih prednikov, zato je tudi njegova maska grozljiva, z velikim nosom in veliko čeljustjo, iz katere štrlijo veliki beli zobje.

Pustovanje v Cerknem se bo končalo na pustni torek, ko bodo opoldne "odkopali bot v cigunc", laufarji se bodo v sprevodu sprehodili po mestnih ulicah in ob 15.00 na mestnem trgu izvršili "eksekucijo" pusta.