Med najbolj opaznimi maskami letošnjega sprevoda v Ljubljani so bili znani liki iz predstav ljubljanskega Lutkovnega gledališča, ki letos praznuje 70 let delovanja. V povorki so med drugimi nastopile značilne maske iz poganskega ljudskega izročila, kot so kurenti in lavfarji.

V Bolehnečicih, majhni vasici v Prlekiji s 33 domačijami in nekaj več kot sto prebivalci, na pustno soboto v tamkajšnjem gasilskem domu že več kot stoletje pripravljajo tradicionalno prireditev Védra. Nekoč je bila namenjena temu, da so se priženjeni v kraj spoznali z vaščani in jim pripraviti pogostitev.

Ne glede na število priseljencev se je običaj ohranil vse do danes in je eden redkih v Pomurju, pri katerem iz leta v leto sodelujejo praktično vsi krajani. Namen teh Véder je v teh krajih, da se priseljeni seznani z vaščani in da vaščani spoznajo njega. Zato je novo priseljeni organiziral druženje v vasi in je iz te vedre dajal pijačo.

Nekoč je bila Védra ob spoznavanju novih krajanov priložnost tudi za to, da so se sosedje dogovorili o meji, pa tudi zgladili kakšna nesoglasja. No, danes pa je Védra v Bolehnečicih namenjena predvsem veselemu druženju, ki bo zagotovo trajalo do zgodnjih jutranjih ur.

Eden najstarejših pustnih karnevalov pri nas pa je tudi letos potekal v Litiji. Litijski karneval ima več kot 170-letno tradicijo in je vseskozi obarvan z aktualno politično satiro. Vrhunec dogajanja bo popoldne, ko bo potekal tradicionalni sprevod karnevalskih skupin in pustnih mask po Litiji. Letos prvič na karnevalu sodeluje tudi nova maskota litijskega karnevala - Litko.

Na njej pričakujejo več kot 20 karnevalskih skupin, z več kot 400 sodelujočimi, ki se jim bodo pridružile tudi najbolj značilne slovenske etnografske maske - Butalci in coprnice iz Cerknice, lavfraji iz Cerknega in ptujski kurenti. Letošnja tema litijskega karnevala je, tako kot se za volilno leto spodobi, predvolilni boj na vasi.

Nekaj utrinkov z zmajevega karnevala si lahko pogledate spodaj.