Satirično-humoristična oddaja Slovenskih 13 jemlje pod drobnogled trinajst razvpitih slovenskih pregreh, razvad ali splošno veljavnih stereotipov, ki veljajo za naš narod. Smo Slovenci res mamini sinki – majhni, a z neverjetno potrebo po samodokazovanju? Kakšna je naša glasba in kakšna naša kulinarika med tradicijo potice in novotarijami, kot je picaburek? Nas označujejo pojavi, kot so beg možganov, pijančevanje, plagiatorstvo, ljubezensko-sovražni odnos do lastnega jezika ... Ali drži, da smo vraževerni in razsipni, pa tudi slabi vozniki? Kakšen je slovenski humor in, seveda, zakaj nas fovšija in privoščljivost mrtvita?

O vseh teh temah bodo neobremenjeno, sproščeno, humorno in satirično spregovorili v trinajstih polurnih improvizatorskih oddajah tega sklopa, ki bodo na sporedu vsako sredo ob 21.05 od začetka januarja do konca marca na prvem programu Radia Slovenija.

Prva oddaja – na sporedu je bila 2. januarja, v celoti jo lahko poslušate pod prispevkom – se je ukvarjala z maminimi sinki. Smo Slovenci res mamini sinki? Je to nekaj normalnega ali sprevrženega? Obstaja zdravilo proti tej bolezni? To je le nekaj vprašanj, o katerih so nadvse (ne)strokovno razpravljali mamin sinek Miha Krap (v interpretaciji Luke Korenčiča), jeznoriti oče maminega sinka Miran Kos (Peter Frankl) in psiholog (skoraj) mednarodne slave Radovan Kopitar (Jaka Šubic). Voditelj oddaje je Juš Milčinski, za glasbo in vse druge nečloveške zvoke skrbi Goran Završnik, tonska mojstrica pa je Aleks Pirkmajer.

Pred drugo oddajo, ki bo na sporedu v sredo, 9. januarja, smo postavili nekaj vprašanj osrednjemu ustvarjalcu. Juš Milčinski je zelo dejaven pri Improligi in zaposlen pri društvu Priden možic, ki skrbi za kulturno življenje v Kamniku, z RTV pa sodeluje še pri Navalu smeha na Valu 202.

Kaj ste ugotovili v prvi oddaji, smo Slovenci res mamini sinki?
Naši trije gostje: mamin sinek Miha Krap - Mihi, razočarani oče Marjan Kos in "psiholog" Radovan Kopitar so sklenili, da Slovenci nedvomno smo mamini sinki, a da za to niso krivi le slovenski sinovi, ampak tudi njihove mame. Gre za "medsebojno parazitski" odnos, kjer imata koristi oba člana razmerja. Mamam pač včasih paše, da otroci dolgo ostanejo doma in jih lahko ujčkajo, zato jim pogosto niti ne predstavijo drugih možnosti - recimo to, da se lahko tudi odselijo. Drugače pa je seveda pri očetih, ki pa, kot je opozoril profesor Kopitar, otroke zasovražijo že ob rojstvu.

S katerim stereotipom boste "obračunali" v drugi oddaji?
V drugi oddaji Slovenskih 13 se bomo lotili zelo aktualne teme bega možganov. Čedalje več intelektualcev, izobražencev in umetnikov (lahko so tudi vse troje v eni osebi) odhaja v svet, nas pa seveda zanima, zakaj. Je krivo pomanjkanje delovnih mest, aktualna politična situacija ali teh ljudi preprosto nihče ne razume? O tem bomo debatirali z izseljenim "umetnikom" Žigo Lapuhom - DJ Kroicem, priseljenim simpatičnim Švicarjem Izodorjem Dumom, s pravnega stališča pa nam bo odseljevanje predstavila v. d. direktorja Inšpektorata za prebege in plin Alenka Ustavnik.

Številka 13 se pojavi tudi v ustvarjanju vašega dedka Franeta Milčinskega - Ježka, velikana satire in pronicljivega in duhovitega opazovalca slovenske družbe. Obstaja kakšna povezava med njegovimi 13 in eno in pozneje 13 + 8 humoreskami in naslovom vaše oddaje?
Prav namerne povezave ni, je pa nedvomno zanimivo primerjati grehe in težave, ki so se pojavljali v času njegovega pisanja humoresk, s problemi današnjega časa. Če namreč menimo, da smo družba neprestanega napredka, nas bodo naše pregrehe postavile na realna tla - še vedno radi pijančujemo, še vedno smo fovšljivi in privoščljivi in še vedno svojo majhnost kompenziramo z dragimi avtomobili. Le da so ti postali nekoliko hitrejši. Tu pa je napredek, ja.

Če gre sklepati po vas, nam za prihodnost slovenskega humorja ni treba pretirano skrbeti. Pa vendar, se znamo Slovenci v splošnem dobro pošaliti? Tudi na svoj račun?
Slovenci se nedvomno radi pošalimo na svoj račun, še raje pa na račun koga drugega. Kako kakovosten je ta humor, pa je drugo vprašanje. Dlje, ko bomo šli od klasične forme štirivrstičnega vica proti formi humorne deskripcije, zgodbe, karakterjev, boljši bo naš humor. In bolj ko se bomo znali pošaliti iz večnih tem, ne zgolj iz aktualnih muh enodnevnic, dlje časa bo naš humor obstal v analih. Angleži so recimo v tem pogledu kilometre pred nami, smo pa zagotovo bolj smešni od Avstrijcev.

Oddaje so improvizacijske, a se je nanje vseeno treba temeljito pripraviti. Kako poteka proces nastajanja ene polurne oddaje, koliko je določenega in koliko improviziranega?
Za eno oddajo Slovenskih 13 smo potrebovali kar nekaj ur priprav, predvsem se je vnaprej pripravil scenosled oddaje, karakterji, ki nastopajo, večina glasbene in zvočne podlage, podteme, ki jih je vpeljal voditelj, ter vmesne rubrike, kot so zanimive prometne informacije, oglasi, mini intervjuji in redna tedenska rubrika Vprašaj dedije. Vsa debata in vsi izzivi znotraj nje - vsak gost je namreč lahko kadar koli izzval sogovornikovo trditev z vzklikom "A je to res?" in podatek smo z "arhivskim" posnetkom tudi preverili - pa so bili improvizirani. Seveda pa je po koncu snemanj sledilo še rezanje materiala na pravo dolžino ter tonska obdelava. Tako se lahko, če se kdo pritoži, da smo ga s kakšnim navedkom užalili, vedno sklicujemo na premeteno montažo.