Po eno uro in pol trajajoči prireditvi se je podarjanje čestitk iz slavnostne dvorane preselilo v vrhnje prostore Cankarjevega doma. Od daleč je v oči bodla črnina povabljencev, s katero so verjetno želeli poudariti resen predznak kulturnega praznika. Zakuska ni pretirano oklestila državnega proračuna, saj je bila ena skromnejših.

Čeprav so se med mizami vrteli najvidnejši predstavniki slovenske politike, ob prazniku največjega slovenskega pesnika niso znali odgovarjati na osnovna vprašanja, povezana z njegovim delom.

Mogoče bi si bilo treba, že zavoljo pozitivne medijske podobe, spomin tudi kdaj osvežiti. Še posebej če teče beseda o nacionalnem junaku, ki je zložil tudi našo himno.