Za zmago je bilo treba obvladati več različnih vrst smeha: od smejanja samemu sebi, vražjega smeha, smeha v parih, nalezljivega smeha na kolenih, valjajočega se smeha, smrčečega smeha do 'jodl jodl' smeha. Medtem ko je bil veliki zmagovalec Bojan, je žirija najbolj seksi smeh pripisala tekmovalki Damjani Kraner iz Gornje Radgone. Tekmovanje je potekalo pod organizacijo Mednarodnega inštituta za smeh.

Tekmovalci so tekmovali v sedmih panogah. Do zadnjih treh najboljših jih je izločala posebna komisija, najboljše pa je nato s ploskanjem določilo občinstvo. "Dali smo možnost, da se predstavijo generacije s svojimi točkami. Mislim, da smo tukaj uresničevali sanje ljudi, dali spodbudo, v ospredje postavili ljudi, ki niso medijsko prepoznavni, znani, in želeli dati sporočilo, da smeh povezuje ljudi. Vsi nastopajoči so prinesli svojo noto. Program je bil pester in verjamem, da se je za vsakega našlo nekaj," je bila prepričana direktorica inštituta, Simona Krebs.

Zmaga kot spodbuda za naprej
Za zmago so bili odločilni igrivost, odprtost, sproščenost in smeh, s katerim lahko človek navduši in nasmeji množico. "Gospod, ki je zmagal, je bil ravno to. Zabavno je bilo gledati, koliko igrivosti je bilo v njem. In še nekaj je tukaj pomembno: zmagal je gospod, ki ni imel nobenega podpornega člana v publiki in je moški," je poudarila Krebsova.

Ob vprašanju, zakaj je tako pomembno, da je zmagal moški, pa je razložila: "Moški se v biti smejijo veliko manj. Tudi več samomorov je med njimi, če boste pogledali statistični popis, in mislim, da je gospod Bojan tisti, ki bo morda s svojim zgledom lahko vnesel v slovenski prostor nekoliko spodbude tudi moškim."

Maske skrbi vse težje padajo
Tudi na splošno se po besedah Krebsove Slovenci smejimo zelo malo. "Vedno težje je delati smejalno terapijo ali jogo smeha z ljudmi, kajti prebijati te resne, težke obraze in način gledanja na življenje je zelo težko. Zdi se mi, da na delavnicah in vajah ponovno učimo ljudi, kako se smejati, kajti videti je, kot da smo na to pozabili. Odstirati maske zagrenjenosti in skrbi je za terapevta, ki naj bi nasmejal ljudi, zelo težko delo," je priznala direktorica inštituta.

Prav zato, pravi Krebsova, mora biti vadba smeha cenjena: "Kajti manj, ko se smejimo, več bo bolezni, nasilja, samomorov in vseh težav. Če se bomo naučili skrbeti za svoje zdravje - tudi da se bomo odločili za smeh kot redno vsakodnevno aktivnost, si dali to v zavest - bomo naredili ogromno zase in prav tako za družbo."

Finance, finance, finance ...
Organizacija tovrstnega dogodka pa je tudi precejšen finančni zalogaj. Ker gre za manj odmevno tekmovanje, so imeli prireditelji precej težav z zbiranjem pokroviteljev in finančnih sredstev, tako da so morali po besedah Krebsove del stroškov kriti sami. "Zato trdim, da je ta dogodek čudež, in upam, da bomo v prihodnosti našli podporo tako v lokalni skupnosti, državi in pri podjetjih, da nas bodo podprli in videli smisel tega početja," je dejala direktorica inštituta.

Druga izvedba je sicer sinoči v Festivalno dvorano Lent privabila manj ljudi kot lani. Po besedah Krebsove so obiskovalci napolnili dvorano do polovice. "Ker gre za drugačen dogodek, kot ga ljudje poznajo, je treba toliko več časa in potrpežljivosti, da ga ljudje sprejmejo. Kot organizatorka sem si seveda želela nekoliko večje udeležbe, predvsem iz Maribora, saj je iz domačega kraja prišlo po grobih ocenah najmanj ljudi," je sklenila Krebsova za MMC.