V balet se je zaljubila že v rosnih letih in še vedno je njena največja ljubezen, čeprav v zadnjem času vse več časa in zanimanja namenja modi, saj reže in šiva obleke, nekoč pa bi se želela podpisati pod svojo kolekcijo torbic. Prav zato se je plavolaska vpisala še na študij menedžmenta.

In kljub vsem zanimanjem Jernejo zelo pogosto vidimo, urejeno od pet do glave, tudi na množici družabnih prireditev. Zakaj, kaj jo žene? Več v spodnjem intervjuju.

Če vas kdo vpraša, kdo ste, kaj odgovorite najprej? Balerina? Manekenka? Voditeljica? Femme fatale? Kako se vidite sami?
V prvi vrsti se vidim kot balerino, preostale stvari, ki jih delam, pa so za zraven.

Včasih bi vam že lahko rekli, da ste pravi "multipraktik", pa vendar - ste polno zasedeni ali so vse omenjeno le konjički, ki vam ne vzamejo veliko časa? Kaj je sploh vaša osnovna dejavnost?
Moje osnovno delo je še vedno balet, čeprav nimam redne pogodbe, ampak delam po projektih. Imam vsakodnevne treninge, da vzdružujem kondicijo in temu dajem prednost, čeprav nastopov seveda ni vsak dan. Potem pa se ukvarjam še s prireditvami, ki se mi zdijo zanimive ali v vlogi voditeljice ali modela.

Kaj bi lahko rekli, kaj je tisto, kar vam je balet največ dal v življenju? Vam je tudi kaj vzel ozima vas prikrajšal za kakšno stvar?
Vsi smo se od majhnega odrekali, tudi moja družina, saj sem imela veliko treningov in nastopov. Ne bi pa mogla reči, da me je za kaj prikrajšal. Balet je pač življenjski cilj, eden takšnih poklicev, ki jih je treba v celoti sprejeti in vzeti v zakup in pri tem niti ne gledaš, kaj izgubljaš.

Nedavno ste bili izbrani za usodno žensko, femme fatale, za katero ste rekli, da mora biti zadovoljna sama s seboj. Bi zase lahko to rekli, da ste zadovoljni, ko se pogledate v ogledalo?
Najprej moram povedati, da v to zadovoljstvo ne spada le zunanje zadovoljstvo, ampak je to "paket" stvari - kdo si, kaj počneš, na koncu pa tudi to, kako si videti. To je skupek vsega, kajti samozavest ne more prihajati le iz tega, da misliš, da si lep. Prihajati mora iz vse svoje osebnosti, hkrati pa mora človek izžarevati posebno energijo.

Študirali ste v Amsterdamu, vaš mož je Ukrajinec. Videli ste verjetno že veliko sveta. Zanima pa me, ali ste že našli svoj kotiček, se kje, v kakšnem mestu, počutite še posebej dobro?
Sama sem komaj čakala, da sem šla v tujino in vsem mladim to tudi priporočam, saj mnogi samo jamrajo "Joj, ta Slovenija ..." Jaz sem razmišljala enako in zato sem se odpravila v tujino, kjer pa sem ugotovila, da sem pravzaprav zelo domoljuben človek. Tri mesece je bilo vse super, nato pa sem res res začela pogrešati Slovenijo, zato zdaj lahko rečem: "Čez dom ga ni." Sem pa po drugi strani tudi človek, ki je težko dolgo pri miru, rada kam grem. Blizu sta mi Rusija in Ukrajina, mesti Kijev in Moskva, v Italiji mi je všeč vse, od hrane do temperamenta. Kljub temu pa bi živela le v Sloveniji, v vsaki izmed omenjenih držav pa bi imela vikend (smeh).

Septembra ste se podali na študij ekonomije. Kako vam gre, ste dobili tisto, kar ste pričakovali?
Vpisala sem se na visoko šolo za podjetništvo, ko končam, pa bom diplomirani ekonomist. Gre za študij, ki je popolno nasprotno meni, ker sem le umetniška duša, se mi zdi pa zelo koristen za področje, s katerim bi se želela resneje ukvarjati v prihodnosti, to je moda. Rada bi imela tudi svojo kolekcijo torbic in takšna izobrazba mi bo verjetno prišla še kako prav. Všeč mi je predvsem zato, ker mi predstavlja velik izziv.

Vse bolj ste prisotni tudi v manekenskih vodah. Ali ste vedno urejeni od pet do glave in še doma hodite v visokih petah ali skrbite le za urejen videz v javnosti?
Doma sicer hodim v trenirkah, a so vedno barvno usklajene. Pomembno je, da imajo tudi oblačila, ki jih nosim doma, neko estetiko, kar prihaja verjetno iz baletnega sveta. Doma pet ne nosim, res pa je, da jih obujem vsak dan, ampak to zaradi svoje duše, ne pa zaradi koga drugega. Če bi se lepo oblačila zaradi drugih, bi bila 'fashion victim', jaz pa to nisem.

Pogosto se udeležujete družabnih dogodkov. Kaj vas žene na njih - prijateljsko klepetanje z znanci ali želja biti opažen in prisoten v medijih?
Da bi bila opažena - tega ne potrebujem. Udeležujem se le dogodkov, ki se mi zdijo zanimivi, morda sem tudi del njih. Ob vsem natrpanem urniku pa so tudi priložnost, da srečam znance. Ne hodim pa tja za kazen (smeh).